Ponedeljek, 9. 12. 2024, 15.14
1 teden, 1 dan
Kdo so face leta 2024?
V Narodni galeriji bodo danes na sklepni prireditvi podelili priznanja faca leta 2024. Priznanja so si prislužili otroci, ki so skozi leto prejeli priznanja za faco meseca. Podelili bodo 12 priznanj, so sporočili iz spletnega časopisa za otroke Časoris. Slavnostna govornica bo predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Tako kot vsako leto bodo tudi letos podelili 12 priznanj. Med drugimi ga bo prejel Tavi Ray Samara, ki je sodeloval na izmenjavi Erasmus+ v Ajdovščini. To je bila prva mednarodna mladinska izmenjava oseb z avtizmom, ki jo je organiziral Modri december. Imel se je čudovito, poleg tega je izstopil iz svoje cone udobja in imel posebno predstavitev o kranjski čebeli, je zapisano v utemeljitvi.
Prostovoljci, glasbeniki, pesniki, raziskovalci ...
Šestošolki Aleksandra Lipovec Garcia in Tia Novak se v sklopu šole ukvarjata s prostovoljstvom, saj radi pomagata drugim. Sodelujeta pri dobrodelnih bazarjih, delovnih in zbiralnih akcijah ter obiskujeta starostnike. Igrata se z mlajšimi otroki in jim pomagata pri domačih nalogah.
Dijakinja Zara Kregar se ukvarja z glasbo od svojega tretjega leta in je članica treh glasbenih zasedb. Za mladinsko oddajo Prvič je posnela uvodno pesem in videospot. Trenutno pripravlja svojo prvo avtorsko pesem.
Maturant Domen Pehani v prostem času piše pesmi o občutkih osamljenosti in utesnjenosti, ki jih mladi doživljajo zaradi neizmerno visokih pričakovanj. Prepričan je, da se je treba z njimi soočati in predelati. Poezijo vidi tudi kot način, da mladi spoznajo, da pri tem niso sami. V prihodnosti si želi občutke, ki jih je prelival v pesmi, predstaviti tudi na filmskem platnu.
Sedmošolki Iris Baruca in Lea Vatovec sta razvili aplikacijo Phoneout, ki mlade spodbuja h gibanju in zmanjšanju uporabe družbenih omrežij. Z njo sta zmagali na nacionalnem tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo mladih Popri. Drugim otrokom, ki imajo ideje, sporočata, da je zdaj pravi čas, da naredijo spremembo, ki bo rešila svet.
Svoje talente in znanje pokažejo na tekmovanjih in predstavah
Devetošolka Maša Žlavs je članica ekipe Black&White, ki je zmagala na Odprtem evropskem FLL prvenstvu Bodo 2024. V njej je prevzela naloge glavne programerke in svoje znanje redno delila s preostalimi člani. S svojim projektom skuham.si so želeli otroke navdušiti za kuhanje.
14-letna Živa Remic v atletiki podira vse mogoče rekorde. Osvojila je pet naslovov državne oziroma pokalne prvakinje, tudi naslov državne prvakinje v gorskem teku. Postavila je sedem državnih rekordov. Zelo je ponosna na rezultat v teku na 800 metrov, s katerim je popravila 34 let star rekord Jolande Batagelj (Čeplak), večkratne dobitnice medalj.
Devetošolka Lara Gantar najraje pleza po svili, zato že tretje leto obiskuje cirkus Fuskabo. Ker nimajo tekmovanj, svoj talent kažejo na predstavah. Cirkusanti so umetniki in na odru ne le nastopajo, ampak tudi igrajo in ustvarjajo zgodbo, poudarja. Pri tem morajo biti močni, saj večino časa, ko so na svili, visijo na rokah.
Petošolka Ema Jakša je postala državna prvakinja v standardnem šahu in evropska mladinska prvakinja v pospešenem šahu; oboje v kategoriji deklic do deset let. Za uspeh sta, kot pravi, potrebni vztrajnost in marljivost, naučiti pa se je treba tudi sprejemati poraze in popravljati napake.
Devetošolka Katja Kraševec je predsednica šolskega parlamenta, ki je na šoli pomagala organizirati Teden otroka. Pripravili so šolski radio, medrazredna tekmovanja v igrah, najljubše pa jim je bilo obiskovati mlajše oddelke. Vesela je, da jim je skupaj uspelo popestriti teden, ki je namenjen prav njim – otrokom.
Dijaka Martina Hrovata veseli vse, kar leta po zraku. Ob tem trenira tenis, igra orgle in bere stripe. Pri štirinajstih letih se je začel učiti za pilota jadralnega letala. Med počitnicami je spal na letališču, da je lahko pomagal pri vzdrževanju letal in zjutraj čim prej vzletel.
Danes bodo razglasili tudi faco decembra 2021. Neža Pivk je sodelovala pri projektu digitalne sobe pobega, saj se je želela naučiti več o ljudeh z invalidnostmi. Želi si, da bi se ljudje nehali obnašati nespoštljivo do oseb, ki imajo fizične omejitve, saj to ne pomeni, da imajo tudi intelektualne.