Sreda, 27. 9. 2023, 15.45
1 leto, 2 meseca
Kdo so slovenski kandidati za sodnika ESČP?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Država ima čas do 16. decembra 2024, da seznam kandidatov posreduje v Strasbourg, kjer bodo volitve predvidoma januarja 2025.
Sodni svet je na svoji seji v ponedeljek sprejel sklep, v katerem je dal prednost pri kandidaturi za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) profesorjem Alešu Galiču, Vasilki Sancin in Juretu Vidmarju. Izbiral je med osmimi prijavljenimi kandidati, ki so vsi izpolnjevali pogoje, je razvidno iz zapisnika seje.
Trenutni slovenski sodnik pri ESČP Marko Bošnjak, ki je tudi podpredsednik sodišča, bo na položaju še do junija 2025. Za nov devetletni mandat ni kandidiral, saj tega ne dovoljuje konvencija o človekovih pravicah.
Po poročanju časnika Dnevnik so med osmimi kandidati med drugim še sodnik na upravnem sodišču Boštjan Zalar, profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik, članica stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Miša Zgonec Rožej, odvetnica in docentka na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Anja Strojin Štampar in Andrej Auersperger Matić, pravni svetovalec pri evropski službi za zunanje delovanje.
Profesorja ljubljanske pravne fakultete Vasilka Sancin in Aleš Galič že delujeta kot nadomestna sodnika ESČP. To so sodniki, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika pred ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati pri sojenju. Tretji favorizirani kandidat pa je profesor prava na Univerzi v Maastrichtu Jure Vidmar, ki je med drugim lani kandidiral za sodnika na Sodišču EU.
Glede na predpisan postopek se mora zdaj predsednica republike Nataša Pirc Musar po pridobitvi mnenja vlade in sodnega sveta opredeliti do kandidatur in jih poslati v parlament. V DZ morajo kandidati dobiti večino glasov na tajnem glasovanju. Ima pa država čas do 16. decembra 2024, da seznam kandidatov posreduje v Strasbourg, kjer bodo volitve predvidoma januarja 2025.
Sodnike izvoli Parlamentarna skupščina Sveta Evrope s seznama, na katerem vsaka država predlaga tri kandidate. Dodeljen jim je devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. Število sodnikov je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46. Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.
