Petek, 1. 3. 2019, 9.41
5 let, 9 mesecev
Kje bodo pisane maske spet preganjale zimo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
2
Te dni bo Slovenija spet polna pisanih in hudomušnih mask. Na Ptuju se je v soboto začelo že 59. Kurentovanje, v 11 festivalskih dneh v najstarejšem slovenskem mestu znova pričakujejo več kot sto tisoč obiskovalcev. Poleg Ptuja se jih največ zbere še v Cerknem in Cerknici. Tudi mnogi drugi pustni karnevali po Sloveniji imajo že zelo dolgo tradicijo, zato vas vabimo, da si v krajšem pregledu izberete svojega in se v prihodnjih dneh s pustnimi maskami pozabavate tudi sami.
Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.
Pustni liki postajajo blagovne znamke posameznih krajev
Krajevno značilni pustni liki, kot so kurenti, cerkljanski laufarji in brkinski škoromati, danes postajajo blagovne znamke posameznih krajev, pravi Mateja Habinc z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete.
Današnja pustovanja, na katera organizatorji vabijo turiste, so primerljiva z vlogo obrednih obhodov po hišah, saj z obojimi zbirajo gmotne dobrine, je spomnila Habinčeva, ki na oddelku vodi katedro za slovensko etnologijo.
Značilna pustna sladica je tako kot drugod v srednjeevropskem prostoru krof. Ta je danes običajno polnjen z marelično marmelado, medtem ko so prejšnje generacije gospodinj uporabljale domačo češnjevo marmelado.
Večji karnevali po Sloveniji po vseh večjih mestih
Maribor: Osrednji dogodek v Mariboru bo pustovanje na pustni torek v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije. Potekalo bo na Trgu svobode, kjer bo že dopoldne pustolovska zabava s čarovnikom Grego, popoldne pa se bo začela prava pustna zabava z Boštjanom Klunom in glasbeno skupino Help! A Beatles Tribute.
Lenart in Ormož: Že 28. pustno povorko z okoli tisoč fašanki, vsakovrstnimi lorfami, ksihti in frisi v soboto pripravljajo v Lenartu, Ormoški fašenk pa bo potekal dva dneva, saj bo v soboto tam otroško pustno rajanje v gradu, na pustni torek pa še tradicionalna povorka po mestnih ulicah.
Ljutomer: V Pomurju je ena bolj znanih prireditev Fašenk v Lotmerki, ki bo tokrat že 27. do zdaj potekal v nedeljo. Začel se bo z otroškim pustnim rajanjem, ob 14. uri pa bo sledila povorka na Glavnem trgu, kjer se bodo predstavile skupinske maske z liki, ki jih tradicionalno predstavljajo lokalna društva.
Ljubljana: V soboto pripravljajo tradicionalni Zmajev karneval, ki vključuje različne skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine. Maske bodo na pot ob 11. uri odšle izpred Novega trga čez Šuštarski most na Mestni trg, nato pa bodo mimo Stritarjeve ulice in Prešernovega trga prispele na Kongresni trg.
Ig: V soboto bo od 14. ure potekal že 21. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem zadnja leta sodeluje okoli tisoč domačih in gostujočih mask.
Vir pri Domžalah: Kot vsako leto bodo tudi letos pripravili pustovanje v nedeljo. Pustni Striček je sicer oblast prevzel že 16. februarja. Letošnja novost bo velika povorka otroških pustnih mask.
Cerknica: Pust v Cerknici vedno privabi številne ljudi. Na debeli četrtek so oblast prevzeli Butalci, z Žaganjem babe - slavnostno prireditvijo na odru pred Kulturnim domom v Cerknici. Župan jim je predal ključe mesta, pustni teden s številnimi dogodki pa bo potekal vse do pepelnične srede. Vrhunec dogajanja bo nedeljski pustni karneval, ki se vselej začne "točno okoli 12.32". Tam bodo vse znamenite cerkniške maske od coprnice Uršule s Slivnice do zmaja Jezerka iz Cerkniškega jezera.
Izdelovanje kurentovih oprav oziroma kurentij je redka obrt, ki se prenaša iz roda v rod. Marko Klinc je to znanje podedoval po svojem očetu, prvem "profesionalnem" izdelovalcu kurentij. Je eden maloštevilnih varuhov te nesnovne kulturne dediščine, obenem pa skrbi, da bodo kurenti zimo preganjali še mnogo let.Cerkno: Osrednje dogajanje bo v nedeljo s pustno sodnijo na tradicionalni Laufariji v Cerknem, kjer bo prireditev potekala že 63. do zdaj. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova končale na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.
Bled: V nedeljo bo potekal karneval s povorko, v kateri bodo sodelovala društva, klubi in druga združenja s skupinskimi maskami.
Šenčur: Največja povorka na Gorenjskem, ki jo tradicionalno že 29. pripravljajo Godlarji, bo v nedeljo, pusta pa bodo pokopali v torek.
Koper, Izola in Piran bodo od sobote do pepelnične srede gostili 11. Istrski karneval. Pustne maske so sicer oblast v Piranu prevzele že v četrtek, osrednja dogodka pa bosta na pustno soboto Istrska pustna povorka v Kopru ter dan pozneje povorka in rajanje v Portorožu. V soboto bo otroško pustno rajanje potekalo v Izoli, v nedeljo pa bo povorka tudi v Ankaranu.
Nova Gorica: Grgarske ravne pripravljajo pustovanje v soboto, v Novi Gorici pa bodo na Goriškem pustu vesele maske rajale v torek.
Kostanjevica na Krki bo gostila največje pustovanje na Dolenjskem. V okviru tradicionalne Šelmarije bodo v nedeljo oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko. Naslednji dan bodo pripravili baklado, občni zbor Prforcenhausa in ples v maskah, v torek bodo gonili medveda ter orali in sejali, na pepelnično sredo pa kurenta pokopali in priredili veselo sedmino.
Dobova bo poskrbela za največje pustovanje v Posavju. S Fašjenkom so že 21. do zdaj v petek prevzeli oblast v brežiški občini. To bo tudi eno najdaljših pustovanj, saj se bodo prireditve, vključno s povorko, zavlekle vse do naslednje sobote, ko bo na vrsti mednarodni karneval.
Mozirje: Tu bo eno najbolj znanih pustovanj na celjskem koncu. Tudi letos so ga s predajo trških pravic začeli na debeli četrtek, "Pustnaki" pa bodo v torek za en dan povsem zavladali mestu.
Šoštanj: V soboto bo ob 15. uri na Trgu bratov Mravljak potekal 66. pustni karneval Pust šoštanjski.
Celje: Pustno rajanje in pustna povorka po celjskih ulicah bosta v soboto od 10.15 na Trgu celjskih knezov, v torek bo ob 16. uri na Glavnem trgu pustno rajanje, prav tu pa bodo v sredo ob 16. uri pusta tudi pokopali.
V Kotljah in Slovenj Gradcu bosta dva večja pustna karnevala. Prvi v Kotljah bo že 41. do zdaj v soboto, drugi pa že 47. naslednji dan v Slovenj Gradcu. Pustno rajanje v regiji že tradicionalno končujejo s pustnim srečanjem treh občin - slovenjgraške, mislinjske in velenjske - na Graški gori, ki bo potekalo na pustni torek.
Praznik, ki oblastnikom nikoli ni bil všeč
- Pustovanje na Slovenskem ima svoje korenine v antičnih praznovanjih, kot so bile saturnalije, opozarjajo arheologi. To je bil najbolj priljubljen praznik v starem Rimu. Za saturnalije je bila po pojasnilu arheologinje Mojce Vomer Gojkovič značilna svoboda govora. Sužnji so lahko nekaznovano izrazili svoje mnenje in večerjali skupaj z gospodarji.
- V pustnem času je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Torej je dovoljeno smešiti tudi oblast, pa naj bo cerkvena ali posvetna. Pust zato po navedbah etnologov oblastnikom ni bil nikoli všeč.
- V prihodnjih dneh bo vrhunec pustnega dogajanja. V Sloveniji je tudi nekaj priimkov, ki spominjajo na ta čas. Po podatkih statističnega urada je v začetku lanskega leta v Sloveniji živelo 356 prebivalcev s priimkom Pust, 316 se jih je pisalo Kurent, 38 pa Krof.
- Beseda krof izvira iz nemške besede za krof Krapfen, ta pa iz starovisokonemškega izraza krapho, ki je vse od 9. stoletja pomenil pecivo v obliki kavlja. Krofi so namreč šele kasneje postali okrogli. V stari Avstriji so pisni viri omenjali krofe v 13. stoletju, prvi recepti zanje pa so z Dunaja iz leta 1486. Po legendi, ki jo navajajo nemški avtorji, pa je krof v nemščini poimenovan po kuharici Cäcilie Krapf, ki je v 17. stoletju na Dunaju kuhala za tamkajšnje dvorne svetnike.
- Lani od januarja do novembra smo v Slovenijo uvozili za skoraj deset milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (vključno s čarovniškimi triki in podobnim), izvozili pa smo jih za nekaj več kot 2,5 milijona.
2