Ponedeljek, 25. 11. 2024, 11.51
1 ura, 31 minut
Klakočar Zupančič: Nasilje nad ženskami je zločin, kot takega ga moramo tudi sankcionirati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
V svetu po podatkih ZN vsak dan povprečno 140 žensk in deklic izgubi življenje pod roko partnerjev ali sorodnikov. Približno ena od treh žensk je še vedno tarča fizičnega ali spolnega nasilja.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami poudarila, da je nasilje nad ženskami zločin. "Kot takega ga moramo tudi obravnavati in se nanj odzvati ter ga sankcionirati," meni. Po svetu namreč vsak dan v povprečju umre 140 žensk in deklet, je opozorila. Medtem je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon nasilje na podlagi spola označila za eno najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic.
Nasilje nad ženskami je po mnenju predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič odraz neenakosti med spoloma ter ena izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic. "Storilci teh zavržnih zločinov pa prihajajo iz njihovih družin. Nobena država ali skupnost ni imuna na ta problem, ki se na žalost še povečuje," je zapisala.
Spomnila je na besede generalnega sekretarja Združenih narodov, da krize zaradi konfliktov, podnebnih sprememb in lakote še poglabljajo neenakosti. Grozljivo spolno nasilje se uporablja kot orožje vojne. "Ženske in dekleta se soočajo tudi z valom spletnega mizoginizma. Prepogosto se dogaja, da se pravne zaščite ukinjajo ali sistematično teptajo človekove pravice," je opozorila.
Vsaka druga ženska in deklica, starejša od 15 let, doživela eno od oblik nasilja
Izpostavila je, da je v Sloveniji vsaka druga ženska in deklica, starejša od 15 let, doživela eno od oblik nasilja. Najpogostejše je psihično nasilje, skoraj četrtina pa je doživela tudi fizično nasilje. Ob teh skrb vzbujajočih podatkih je po mnenju Klakočar Zupančič največja napaka skupnosti, če "nojevsko potiskamo glavo v pesek ali da tovrstna dejanja celo poskušamo relativizirati". Prepričana je, da je nasilje nad ženskami zločin in da ga moramo kot takega tudi obravnavati.
"Navedeni skrb vzbujajoči podatki so alarm, da razvoj odnosov v naši skupnosti ne gre v pravo smer. Hkrati pa morajo biti spodbuda, da vsak pri sebi in vsi skupaj gradimo strpno, sočutno in vključujočo družbo, v kateri ne bo prostora za nasilje," je dodala predsednica DZ.
Fajon: Slovenija ostaja neomajna pri svoji zavezanosti zaščiti žensk in deklic po vsem svetu
Podobno je izpostavila tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. "V svetu je žrtev nasilja vsaka tretja ženska. Za ženske in deklice na območjih konfliktov ali humanitarnih kriz je tovrstno tveganje še večje," je opozorila Fajon. Zato po njenih besedah mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami predstavlja priložnost za oživitev zavez in povečanje prizadevanj za odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola.
Poudarila je, da se bo Slovenija v mednarodnih forumih še naprej zavzemala za celovito, enakovredno, varno in učinkovito vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanja spopadov ter prizadevanja za trajni mir. Hkrati bo iskala načine za učinkovitejše odzivanje Varnostnega sveta ZN na spolno nasilje, povezano s konflikti, in zagotavljanje odgovornosti zanj.
"Nenehno prizadevanje za prepoznavanje, preprečevanje in odpravo nasilja nad ženskami je pomembno tako doma kot po svetu. Slovenija ostaja neomajna pri svoji zavezanosti zaščiti žensk in deklic po vsem svetu. Na tej poti bomo vztrajali," je dodala Fajon.
Pri tem je zunanje ministrstvo spomnilo, da projekti in prispevki Slovenije med drugim prispevajo k preprečevanju in odpravi nasilja nad ženskami in deklicami v Demokratični republiki Kongo, Južnem Sudanu, Keniji, Libanonu, Nigeriji, Ruandi, Sudanu in Ugandi.
Fajon je prav tako podprla kampanjo ZN za odpravo nasilja nad ženskami, ki se letos osredotoča na vidike preprečevanja, odzivanja in zagotavljanja odgovornosti za nasilje nad ženskami in deklicami, je sporočilo zunanje ministrstvo.
Združeni narodi so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki.
ZN, nevladne in druge organizacije ob tem dnevu vsako leto opozarjajo na zavrženost tovrstnega nasilja. Vsako leto se s tem dnem začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali vse do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra. Geslo letošnjih akcijskih dni se glasi: Vsakih deset minut je ubita ena ženska. #Brez izgovora. Združimo se in končajmo nasilje nad ženskami.
V svetu po podatkih ZN vsak dan povprečno 140 žensk in deklic izgubi življenje pod roko partnerjev ali sorodnikov. Približno ena od treh žensk je še vedno tarča fizičnega ali spolnega nasilja. Nobena država ali skupnost ni izvzeta. Stanje se po ugotovitvi generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa še slabša.
V EU vsaka tretja ženska žrtev nasilja
Vsaka tretja ženska v EU je bila žrtev fizičnega nasilja, spolnega nasilja ali groženj. Vsaka šesta je bila žrtev spolnega nasilja, kar vključuje tudi posilstvo. Vsaka peta je bila žrtev fizičnega ali spolnega nasilja s strani partnerja, sorodnika ali drugega člana gospodinjstva. Vsaka tretja pa je bila spolno nadlegovana na delovnem mestu, kažejo podatki poročila, ki so ga izdali Eurostat, Agencija EU za temeljne pravice (FRA) in Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE).
Največji delež žensk, ki so bile žrtve fizičnega in/ali spolnega nasilja ter groženj, so agencije zabeležile na Finskem, in sicer 57,1 odstotka. Sledita Švedska z 52,5 odstotka in Madžarska z 49,1 odstotka. Najmanjši delež so zabeležili v Bolgariji z 11,9 odstotka. Sledijo Poljska s 16,7, Češka in Portugalska z 19,7 in Slovenija z 22,5 odstotka.
Najvišjo stopnjo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu so zabeležili na Švedskem, kjer znaša 55,4 odstotka. Sledita Finska s 53,7 odstotka in Slovaška s 53 odstotki. V Sloveniji delež žrtev spolnega nadlegovanja znaša 31,7 odstotka.
"Ko se soočamo z zaskrbljujočo realnostjo, ko vsaka tretja ženska v EU doživlja nasilje, vendar ga le vsaka osma prijavi, je treba resno razmisliti o sistemskih vprašanjih, ki ovirajo premik na bolje. Nasilje nad ženskami ima korenine v nadzoru, prevladi in neenakosti," je ob tem opozorila direktorica EIGE Carlien Scheele.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je med drugim izpostavila nujnost individualnega in družbenega ukrepanja ob pojavu nasilja. "Dokler bomo družba, v kateri brez obotavljanja pokličemo 113, če sosedu vdirajo v hišo, pogledamo pa stran, ko vidimo, da je moški udaril žensko ali si zatisnemo ušesa, ko slišimo krike iz sosednjega stanovanja, nismo naredili dovolj," je izpostavila.
Minister Poklukar je poudaril, da je pri ukrepanju zoper nasilje nujno medresorsko sodelovanje. Spomnil je na ustanovitev medresorske delovne skupine za preprečevanje vseh vrst nasilja.
