Sobota, 17. 8. 2024, 7.39
3 mesece, 1 teden
Klakočar Zupančičeva: To je opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je bila slavnostna govornica državne proslave na predvečer dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V Beltincih je na predvečer potekala državna proslava, na kateri je slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, poudarila, da je imela združitev kulturni in politični pomen.
"Čudovita pokrajina med rekama Muro in Rabo je skozi stoletja doživljala mnoge pretrese in spremembe. Prekmurje je dolgo časa pripadalo Kraljevini Ogrski, čeprav je bilo tesno povezano s slovenskim narodom, prekmurski duhovniki, učitelji in kulturniki pa so neomajno širili slovensko besedo ter krepili narodno zavest. Eden takih izjemnih mož je bil pisatelj in duhovnik Jožef Klekl," je izpostavila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Konec prve svetovne vojne je prinesel velike spremembe na političnem zemljevidu Evrope ter razpad večnacionalne Avstro-Ogrske, slovenskemu narodu pa priložnost za združitev vseh Slovencev v eno državo, je zapisala in dodala, da so na množičnem zborovanju na današnji dan v Beltincih proslavili združitev Prekmurja z matičnim narodom. Na pariški mirovni konferenci je bila priznana zgodovinska pravica Slovencev do Prekmurja in 17. avgusta leta 1919 je Prekmurje postalo del Kraljevine SHS.
Proslave so se med drugim udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar z možem in nekdanji predsednik Milan Kučan.
Združitev Prekmurja z matičnim narodom je imela po mnenju Klakočar Zupančičeve izjemen kulturni in politični pomen. "Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ju je ogrska oblast več stoletij zavirala. Bila je tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje," piše v poslanici.
"Največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci"
Prekmurje je s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto po navedbah predsednice DZ obogatilo slovensko skupnost. "A največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci. Tako z izjemnimi avtorji, kot so Mikloš Küzmič, Miško Kranjec, Ferdo Godina, Miki Muster, Feri Horvat, Evald Flisar, Vlado Kreslin in mnogi drugi, kot s čisto navadnimi, delavnimi ljudmi," je zapisala.
Ob tem je spomnila, da je ta pokrajina v dobrih treh desetletjih samostojne Slovenije doživljala tudi velike pretrese ob propadanju nekdanjih največjih zaposlovalcev.
"Združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, ampak je tudi opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj," meni Klakočar Zupančičeva. "Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin," je poudarila. Poslanico je sklenila z mislijo, da je "naša dolžnost, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletajo zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek".
Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je udeležila državne proslave, je bila tudi na slovesnosti v Črenšovcih. Tam je položila venec k spomeniku Jožefu Kleklu, v Murski Soboti pa k spomeniku, ki so ga odkrili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Golob: Praznujemo pogum, odpor proti potujčenju ter negovanje kulture in identitete
Na današnji dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po besedah premierja Roberta Goloba praznujemo pogum in prizadevanja naših prednikov, vztrajni odpor proti potujčenju ter negovanje našega jezika, naše kulture in identitete. Vse to nas je po stoletjih prizadevanj pripeljalo do našega skupnega zgodovinskega cilja, je zapisal v poslanici.
Golob je poudaril, da lahko danes v svoji lastni državi simbolno praznujemo povezanost, enotnost in razcvet našega naroda. To ni samoumevno in je danes še posebej pomembno, ker živimo v času s številnimi izzivi zaradi ogrožanja miru in svobode za številne prebivalce našega planeta, je dodal.
Ni pa to dan, ko bi se le ozirali v preteklost. Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, in na tisto, kar načrtujemo, je prepričan. "Danes pozabimo na vašo pregovorno skromnost, čas je, da se sliši o vaših dosežkih - o odličnosti turizma, vrhunski kulinariki, upravljanju naravnih vrednot, bogati kulturni dediščini in srčnosti ter gostoljubnosti ljudi v vaših krajih," je nagovoril Prekmurce.
Ob tem je Golob ugotovil, da so v zadnjih letih v Prekmurju skokovito povečali svoj znanstvenoraziskovalni potencial in razvojno postajajo eden najživahnejših delov države. "Vaša regija tako končno dobiva podobo in ugled, ki ji že od nekdaj pripadata," je zapisal.
Slovenija je pisana sestavljanka raznolikosti - geografskih, zgodovinskih in človeških. Kar velja, pa je po Golobovih besedah to, da smo povezani z istimi cilji, da gradimo državo, ki bo vedno lahko ponosna na svojo preteklost, hkrati pa polna upanja za prihodnost. Državo, v kateri bodo zagotovljeni mir, varnost in blaginja.
Prekmursko praznovanje tudi v Ljubljani
Klub Prekmurcev v Ljubljani danes v glavnem mestu na Prekmurskem trgu pripravlja prireditev Prekmursko senje, na kateri se bodo predstavili ponudniki prekmurske kulinarike in drugih izdelkov. Popoldne bo nagovoru ljubljanskega župana Zorana Jankovića in predsednice kluba Maje Benko sledila okrogla miza s prekmurskimi literati, nato pa zabava s prekmurskima glasbenima skupinama Halgato in Večni problem.
Današnji praznik zaznamujemo v spomin na dogodke, ko je jugoslovanska vojska 12. avgusta 1919 v Prekmurju prevzela oblast. Velesile so po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci namreč soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 17. avgusta je potem vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti. To se je zgodilo na zborovanju v Beltincih, kjer se je zbralo več kot 20 tisoč ljudi in podprlo priključitev Prekmurja k matični domovini.
Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, a ni dela prost dan, praznujemo pa ga od leta 2006. Državne proslave pripravijo vsako peto leto.
