umetna inteligenca
Sreda, 5. 2. 2025, 11.36
2 uri, 53 minut
Klampfer: Slovenija ima močne temelje za razvoj umetne inteligence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
K nadaljnjemu razvoju umetne inteligence v Sloveniji bosta po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Ksenije Klampfer pomembno prispevala vzpostavitev visoko zmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence in vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco, ki bo tehnološko znanje prenašal v inovacijsko okolje.
Slovenija ima močne temelje za razvoj umetne inteligence, a jo moramo razvijati v korist družbe, je na dogodku na Institutu Jožef Stefan dejala ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. Dogodek je potekal pred vrhom o umetni inteligenci, ki bo prihodnji teden v Parizu, namenjen pa je bil prikazu dosežkov Slovenije na tem področju.
Na akcijskem vrhu o umetni inteligenci v Parizu se bodo prihodnji teden zbrali voditelji in voditeljice držav in vlad ter mednarodnih organizacij, predstavniki podjetij, znanstveno-raziskovalnih institucij in nevladnih organizacij, umetniki ter člani civilne družbe. Vrh bo namenjen mobilizaciji in uskladitvi različnih obstoječih pobud in forumov na področju umetne inteligence.
Na vrhu bo svoje dosežke na področju umetne inteligence predstavila tudi Slovenija. Kot je danes na Institutu Jožef Stefan (IJS) poudarila ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer, ima Slovenija bogato tradicijo razvoja umetne inteligence in na ministrstvu si prizadevajo, da Slovenija ne bi bila le opazovalec, ampak da bi postala ključni igralec v tehnološkem razvoju.
Ministrica predstavila načrte
K nadaljnjemu razvoju umetne inteligence v Sloveniji bosta po njenih besedah pomembno prispevala vzpostavitev visoko zmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence in vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco, ki bo tehnološko znanje prenašal v inovacijsko okolje.
"Slovenija ima jasen načrt in močne temelje za nadaljnji razvoj umetne inteligence," je poudarila in dodala, da jo moramo razvijati odgovorno, trajnostno in v korist družbe. Prav zato bo Slovenija naslednji teden na vrhu v Parizu aktivno sodelovala pri oblikovanju standardov za varno in etično uporabo umetne inteligence, je še dejala.
Pomembnost interdisciplinarnega sodelovanja
Navzoče je pozdravil tudi premier Robert Golob. Po njegovih besedah je umetna inteligenca danes prisotna na vseh področjih življenja in postaja vse pomembnejša za našo prihodnost. "Z njo se ukvarjamo voditelji po celem svetu," je dejal in dodal, da raziskovanje umetne inteligence zahteva sodelovanje ne le naravoslovcev in tehnikov, temveč tudi družboslovcev.
Z njim se je strinjal tudi direktor IJS Boštjan Zalar. Povedal je, da umetna inteligenca predstavlja "močno spremembo v človeški civilizaciji". Veseli ga, da je vlada prepoznala potencial slovenske skupnosti na področju razvoja umetne inteligence.
Zadovoljstvo je izrazil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je izpostavil izdatno povečevanje sredstev vseh ministrstev za znanost, razvoj in inovacije. Pomembno pa je, da vzpostavimo tudi sistem učinkovitega prenosa znanja iz akademskih skupnosti v praktično uporabo, je dejal.
Ključni projekti s področja UI
Danes so strokovnjaki predstavili ključne projekte Slovenije na področju umetne inteligence. Med njimi je projekt ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko za napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov ter projekt Centra odličnosti Vesolje-SI, ki razvija satelitske tehnologije in digitalne dvojčke za upravljanje porečij. Predstavili so tudi EventRegistry, globalno okolje za detekcijo dezinformacij, razvito v Sloveniji.
IJS med drugim razvija digitalni model očesa za raziskave nevro-okularnega sindroma, povezanega z vesoljskimi poleti. S projektom Umetna inteligenca za vesoljske tehnologije in energetiko želijo optimizirati uporabo obnovljivih virov z minimalnim vplivom na udobje ljudi. Na področju energetike pa sodelujejo tudi v evropskem projektu za razvoj simulatorja težkih nesreč v jedrskih elektrarnah.
Projekt podjetja Sinergise uporablja satelitske podatke za spremljanje podnebnih sprememb in zaščito pred naravnimi nesrečami. Mariborska fakulteta za elektrotehniko in računalništvo pa razvija inteligentno rešitev za zaznavanje iztekanja pitne vode v vodovodnem omrežju.
Predstavili so tudi prvi demonstracijski center Pametna tovarna ljubljanske fakultete za strojništvo, kjer umetna inteligenca in digitalni dvojčki optimizirajo proizvodne in logistične procese ter podpirajo zeleni prehod.
