Kliči Bineta za seminarsko - drugič

S poanto članka se pravzaprav strinjam, pravzaprav bi bilo kar težko, da se človek ne bi. Pisanje seminarskih nalog je seveda ena osnovnih nalog ter študijskih obveznosti dijakov in študentov in vsekakor ni prav, če jim to naredi kdo drug. Enako kot to velja tudi za pisanje na primer domačih nalog, ki je obveznost učenca in preverjanje njegovega znanja, ne znanja staršev, prijateljev ali koga tretjega.

V redu, vsi se strinjamo. Zdaj pa se postavite v položaj, v katerem vas prijatelj, sin, sosed ali sostanovalec zaprosi, da mu pomagate pri njegovi nalogi. Imate pač več znanja in verjetno boste priskočili na pomoč. Ali pa boste to strogo zavrnili, to je njegova naloga in obveza in se vas seveda ne tiče, on mora sam dokazati in pokazati svoje znanje.

Od vas se pričakuje, da boste ponudili svojo pomoč ali pa … Živite v neki skupnosti, kjer si fantje pomagajo med seboj s takimi in drugačnimi uslugami, a vi se boste seveda od tega distancirali, to je vendar nedovoljeno, prepovedano! In pika. Kaj šele, če ste morda v skupnosti, kjer se od vas pričakuje, da boste ponudili svojo pomoč ali pa …

Popolnoma bi bilo razumljivo, če bi za svoj, sicer utemeljen, zapis uporabil nedovoljeno prakso ponujanja teh storitev (za denar seveda) prek spleta in mogoče tudi svetoval, kako se izogniti taki praksi. Toda ne, najbolj nazoren primer vse negativne prakse pri tem je ravno moja pomoč učencem na srednji gostinski šoli, kjer so se trije zaradi zahtevnosti naloge obrnili tudi name (drugi pač na preostale).

Verjetno bom še komu priskočil na pomoč To naj bi bil tako izrazit primer, da je celo predmet predavanj na univerzi in javnih zapisov. Kakšna reakcija na to moje "prostodušno priznanje" (ki je g. Šušteršiča tako močno razjezilo) bi bila šele, če bi bil še vedno "zanimiva medijska tarča", pa po njegovem mnenju menda nisem več.

Priznam, da bom v primeru potrebe in prošnje verjetno še komu priskočil na pomoč, tako kot sem pač vse življenje rad ljudem pomagal pri njihovih nalogah in obvezah. In mislim, da bi to naredila in tudi dela večina bralcev, če je le v takšni vlogi. Ne pišem o prodajanju storitev, kar je vsekakor sporno in nedovoljeno, temveč o preprosti pomoči bližnjemu, ki pač zanjo zaprosi.

Si predstavljate moj položaj ob zavrnitvi takšne prošnje v tem okolju? Precej navedb v mojem intervjuju v Mladini bi bilo lahko v tem ozračju hitro predmet diskusije in raznih komentarjev, vsekakor pa nisem pričakoval, da bi se kdo "spotaknil" ob mojo dobronamerno pomoč nekaj sotrpinom. Si predstavljate moj položaj ob zavrnitvi takšne prošnje v tem okolju? Odgovor najbrž ni potreben in verjetno tudi ne vprašanje, kako bi sami odreagirali v takem primeru (čeprav bi tvegali "ovadbo" g. Šušteršiča).

Kakorkoli, izpostavljanje moje izjave je bilo po mojem mnenju namenjeno samo večji popularizaciji in odmevnosti članka. Na žalost sem za medije in bralce še vedno zelo zanimiv, in to je bil tudi razlog vključitve vseh poudarkov s sliko vred. In če je takšna pomoč, nekaj takšnih primerov, zdaj najbolj zavrženo dejanje, potem nam bog pomagaj.

Nekdanji minister je manjši primanjkljaj pripisal varčevalnim ukrepom njegove vlade Vseeno bi bila za razpravo, objavo in mogoče tudi polemiko (predvsem za študente) bolj zanimiva kakšna, po njegovem mnenju, problematična izjava z ekonomskega področja. Ravno leto dni je namreč od takrat, ko sem na blogu prof. J. P. Damijana objavil članek, v katerem sem opozoril na vprašljivost ocene g. Šušteršiča o uspešnosti njegove vlade pri obvladovanju javnih financ v letu 2012 (mogoče je to razlog tokratne reakcije).

Nekdanji minister je namreč milijardo manjši proračunski primanjkljaj v času svojega ministrovanja (leto 2012) pripisal fiskalnim in varčevalnim ukrepom njegove vlade. Dejansko pa je bil tak rezultat predvsem posledica dejstva, da smo v letu 2011 med primanjkljaj vključili nekatere postavke (dokapitalizacija Soda, priznavanje obveznosti proračuna do žrtev vojn in do Slovenskih železnic, dokapitalizacije NLB), ki jih v letu 2012 ni bilo, ter učinkov dviga trošarin, ne posledica vladne varčevalne vneme.

Je profesor tudi te ocene omenil svojim študentom. Ga je pri tem tudi popadla jeza? Iz naslova vladnih politik varčevanja je bilo učinka samo okoli sto milijonov. A še to le zato, ker se je znižanje davka na dobiček v proračunu pokazalo šele leta 2013. Šušteršičeva vlada je namreč med drugim sprejela tudi ukrepe za zmanjšanje obdavčitve kapitala, kar je "olajšalo" proračun za okoli 150 milijonov letno (tega izpada seveda v projekciji niso predvideli).

Ker pa podjetja plačujejo davek za nazaj, te "njegove olajšave" še niso obremenile "njegovega proračuna za 2012", temveč šele naslednje leto. Če bi pravilo upoštevalo tudi učinke tega ukrepa, bi bil izplen vladnih politik celo negativen za proračun.

Seveda bi bilo zanimivo vedeti, ali je profesor tudi te ocene omenil svojim študentom. Ga je pri tem tudi popadla jeza?