Sreda, 29. 1. 2025, 15.00
1 dan, 4 ure
Kmetijsko ministrstvo s svežnjem zakonov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
Predlog zakona o hrani po besedah ministrice Mateje Čalušić prinaša večjo preglednost vsebin, ki so bile razpršene tudi po drugih zakonodajnih aktih. "Zajema celotno agroživilsko verigo od kmeta do potrošnika. Zakon prinaša celovito sistematično ureditev področja hrane v Sloveniji s ciljem izboljšati kakovost, preglednost in trajnost celotnega agroživilskega sektorja."
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ta teden v javno obravnavo poslalo štiri predloge zakonov, tudi krovnega o kmetijstvu, in dva predloga novel zakonov. Ti se med seboj dopolnjujejo in so preglednejši, meni ministrica Mateja Čalušić, ki je zagotovila, da so se o predlogih veliko pogovarjali z deležniki.
Ministrstvo je v javno obravnavo poslalo predloge zakona o kmetijstvu, zakona o hrani, zakona o varni hrani in krmi ter zakona o zdravju živali, poleg tega pa tudi predloga novel zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o gozdovih.
"Naši osnovni cilji so, da je kmet spoštovan, da dobro živi in prideluje zdravo in kakovostno hrano. Vsi si želimo urejenega, naseljenega in digitaliziranega podeželja, s čimer bomo na podeželje privabili več mladih. Želimo trajno zaščititi naša najboljša kmetijska zemljišča in s tem dvigniti tudi samooskrbo, kar nas lahko na dolgi rok pripelje tudi do prehranske varnosti," je na današnji predstavitvi zakonov dejala ministrica Mateja Čalušić.
Zagotovila je, da so se z vsemi deležniki pred pripravo zakonov pogovarjali. "Celo leto se pogovarjamo s kmetijskimi predstavniki, z vsemi deležniki in širšo javnostjo, ki se jih kmetijstvo dotika. Pogovori so potekali, predvsem smo jih poslušali, slišali in skušali uravnoteženo spraviti vsa mnenja, ideje in probleme skozi zakonodajne predloge," je dejala.
Zakon o kmetijstvu po ministričinih besedah predstavlja nekakšno kmetijstvo ustavo, ki pa je zelo zastarela. "Zato smo želeli, da je zakon prijaznejši, modernejši," je poudarila Čalušić.
Spremembe v zakonu
V novem zakonu sta tako opredeljena trajnostno kmetijstvo in vloga trajnostnega kmetijstva, novost so tudi akcijski načrti za ekološko kmetovanje za mlade kmete in za območja z omejenimi dejavniki ter kategorizacija kmetijskih gospodarstev.
Ministrstvo z zakonom želi tudi optimizirati delovanje javne službe kmetijskega svetovanja, ki trenutno deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ministrstvo zdaj predlaga, da bi te naloge prevzela novoustanovljena uprava za svetovanje in razvoj, ki bi delovala pod okriljem kmetijskega ministrstva. Spremembe "smo se lotili premišljeno, morda prvič v zadnjih dveh desetletjih resno in odgovorno, pri čemer menim, da je vsem nam isti cilj, da kmet lahko prideluje hrano, ki jo lahko kasneje uživamo", je poudarila Čalušić.
Zakon o hrani
Predlog zakona o hrani po besedah ministrice prinaša večjo preglednost vsebin, ki so bile razpršene tudi po drugih zakonodajnih aktih. "Zajema celotno agroživilsko verigo od kmeta do potrošnika. Zakon prinaša celovito sistematično ureditev področja hrane v Sloveniji s ciljem izboljšati kakovost, preglednost in trajnost celotnega agroživilskega sektorja," je dejala Čalušić. Zakon med drugim uvaja tudi ukrepe za zmanjšanje izgub hrane ter novo shemo kakovosti, in sicer živilo iz živali prijazne reje.
Trenutno razdrobljeno tematiko po pojasnilih Čalušić združuje tudi zakon o varni hrani in krmi. Cilj ministrstva je manj zavajajočih praks v celotni verigi, predlog pa bolje ureja tudi področje obcestne prodaje.
Urejanje zdravja živali
Zakon o zdravju živali je tehnični zakon. "Glavno področje, ki se ureja, je implementacija uredbe o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali. Pravila bodo enostavnejša, jasnejša, predvsem pa je zdaj večja pozornost namenjena preventivi na področju zdravja živali," je pojasnila ministrica.
"Kmetijske zemlje je premalo za obdelovanje, je težko dostopna in v zadnjih letih jo izgubljamo, zato je treba poskrbeti za tla, ki so naš neobnovljivi vir," je glede novele zakona o kmetijskih zemljiščih poudarila Čalušić. Prvi korak pri tem je, da svoja kmetijska zemljišča zaščiti država, pri čemer ministrstvo ocenjujejo, da ima država okoli 30 tisoč hektarjev takšnih zemljišč.
Glede predloga novele zakona o gozdovih pa je Čalušić med drugim povedala, da se uvaja boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih in plačilo pavšalih odškodnin.
Sveženj v javni razpravi
Javnost ima za podajanje pripomb na predloge 30 dni časa, razen pri zakonu o kmetijstvu, ki bo v javni obravnavi 45 dni.
Poleg tega je v sklepni fazi priprave tudi predlog novele zakona o zaščiti žival. Kot je pojasnila ministrica, ostaja še odprto vprašanje, na kakšen način bodo v predlogu zakona določili pogoje za prehod na alternativne načine reje za kokoši nesnice, s čimer bodo postopno ukinjali baterijsko rejo.
KGZS: Predlagana kmetijska zakonodaja neprimerna za nadaljnjo obravnavo
Predlagani sveženj kmetijske zakonodaje je bil pripravljen mimo ključnih deležnikov, rok za javno obravnavo pa je prekratek, je danes poudaril predsednik KGZS Jože Podgoršek. Po prvem pregledu predlaganih rešitev ocenjuje, da so te neprimerne za nadaljnjo obravnavo, prenos javne službe kmetijskega svetovanja pa vidi kot politično odločitev.
Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ta teden v javno obravnavo poslalo osnutke zakonov o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali, ob tem pa še osnutke novel zakonov o kmetijskih zemljiščih in o gozdovih, so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) danes poudarili, da so bili predpisi, z izjemo tistega o kmetijskih zemljiščih, pripravljeni brez sodelovanja s ključnimi deležniki.
Kot je v izjavi za javnost poudaril predsednik KGZS Podgoršek, je za javno obravnavo osnutkov z izjemo enega na voljo le mesec dni, kar je za zbornico nesprejemljivo, zato bodo na ponedeljkovem svetu za kmetijstvo, ki je posvetovalni organ kmetijske ministrice Mateje Čalušić, predlagali podaljšanje.
Očitek o neupoštevanju ključnih deležnikov
Podgorška sicer "anonimen način" priprave osnutkov zakonov ne čudi, saj da je v njih kar nekaj točk, v katerih "se lastnike živali, lastnike gozda, lastnike kmetijskih zemljišč dobesedno izvzema iz nekaterih postopkov".
Tako se v osnutku zakona o gozdovih po njegovih besedah predlaga umik lastnikov gozdov iz priprave gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih načrtov ter lovskih načrtov in ukinja svete območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, "torej se bo odločalo brez tistih, o katerih se odloča".
V osnutku zakona o zdravju živali sta medtem predvidena opravljanje nekaterih veterinarskih pregledov in nadzor brez prisotnosti lastnika, v osnutku zakona o kmetijstvu pa nekateri terenski ogledi oziroma nadzori s strani agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja brez obveščanja lastnikov, je nadaljeval Podgoršek.
To je za KGZS nesprejemljivo. "Pričakujemo, da bo lastnik kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč, lastnik živali vendarle obveščen o tem delu, ki se dogaja na njegovem posestvu ali pa na njegovi kmetiji," je bil odločen prvi mož zbornice.
Višja nadomestila za gradnjo na kmetijskih zemljiščih
Pripombe imajo tudi na osnutek novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so ga deležniki med pripravo sicer vsebinsko obravnavali, a je ministrstvo upoštevalo le eno njihovo pripombo, in sicer je odstranilo člen o predkupni pravici države pri nakupu kmetijskih zemljišč. Predvidena pa ostajajo bistveno višja nadomestila za gradnjo na kmetijskih zemljiščih, je povedal Podgoršek.
Kot je v izjavi za javnost poudaril predsednik KGZS Podgoršek, je za javno obravnavo osnutkov z izjemo enega na voljo le mesec dni, kar je za zbornico nesprejemljivo, zato bodo na ponedeljkovem svetu za kmetijstvo, ki je posvetovalni organ kmetijske ministrice Mateje Čalušić, predlagali podaljšanje.
"Če je prej nekdo za malo večjo hišo plačal spremembo namembnosti v višini okoli tri tisoč evrov, bo zdaj plačal več kot 30 tisoč evrov," je ponazoril in kot problematično izpostavil še, da bi se sredstva s tega naslova po novem namenilo tudi za nakupe kmetijskih zemljišč, to pa da bi vodilo v "sodobno nacionalizacijo".
Zbornica za zdaj ostaja
Na vprašanje, ali bi predlagana zakonodaja glede na predviden prenos javne službe kmetijskega svetovanja na organ v sestavi ministrstva pomenila ukinitev zbornice, je odvrnil, da ne, saj da zakon o KGZS za zdaj ostaja nedotaknjen. Skrbi pa jih, da bo kmetijstvo, če se bo to zgodilo, na slabšem.
V tej luči je spomnil na obrazložitev predlaganih členov, v kateri je zapisano, da je cilj prenosa skrb za implementacijo ukrepov skupne kmetijske politike na kmetijska gospodarstva, sam pa pogreša pojasnilo, kaj bo to pomenilo za javno službo kmetijskega svetovanja, prenos znanja in pomoč kmetijam.
Medsebojni očitki o politizaciji
"Kaj je tukaj v ozadju, ne želim špekulirati, vendarle pa menim, da je tukaj ministrstvo ali vlada ali kdorkoli že vendarle ubral taktiko politizacije tega vprašanja," je ocenil Podgoršek, ki tako v predvidenem prenosu javne služne vidi "politično odločitev, ki nima nobene veze s strokovnostjo". "Tisto, kar se je očitalo nam in meni ob volitvah za predsednika zbornice, da bomo zbornico politizirali, je zdaj naredila druga stran, ki je politizirala odločitve glede zbornice," je prepričan.
Podgoršek je spomnil še, da so pred leti javno službo kmetijskega svetovanja na ministrstvo prenesli tudi na Hrvaškem in da je zdaj storitev svetovanja tam po njihovih informacijah bistveno slabša, kot je bila.
