nesreča
Torek, 29. 4. 2025, 8.11
7 ur, 40 minut
Opomnik, preden se odpeljete na počitnice
Ko o življenju odločajo sekunde
Slovenija letno beleži med 4 tisoč in 5 tisoč prometnih nesreč z udeleženimi otroki. Leta 2022 je bilo v prometnih nesrečah poškodovanih 496 otrok, kar je 15 odstotkov več kot leto prej.¹ Med najmlajšimi in hkrati najranljivejšimi udeleženci cestnega prometa so otroci v vlogi potnikov. Njihova varnost pa je največkrat odvisna od naše odgovornosti – prav zato je pravilna uporaba otroškega avtosedeža ključnega pomena.
V 90. epizodi podcasta Atmosferci je na predlog Baby Centra gostoval Robert Sabol, reševalec z več kot 30-letnimi izkušnjami, ki je življenje posvetil urgentni pomoči in vsakodnevnemu odzivanju na prometne nesreče. V iskrenem pogovoru je med drugim razkril, kaj se dogaja na prizoriščih nesreč, ko so vanje vključeni otroci. Epizoda je zbrala že skoraj 20 tisoč ogledov. Prav bi bilo, da bi jo slišal vsak Slovenec in čisto nikoli ne bi v avtu prevažal otroka, ki ni pravilno pripet v avtosedežu.
Baby Center je že več kot 30 let prva izbira številnih staršev, ki za svojega otroka iščejo vse na enem mestu. Prepričajo s široko paleto izdelkov za nosečnice, dojenčke in otroke do najstniških let, od oblačil, obutve in pripomočkov za nego do vozičkov, avtosedežev, opreme, igrač in še veliko več. Pri snovanju široke in kakovostne ponudbe so usmerjeni v najnovejše trende pri opremi, kjer je varnost brezpogojno na prvem mestu. Biti starš je otročje lahko, a je hkrati odgovorno poslanstvo. Poslanstvo Baby Centra pa je olajšati izbiro prav vsakemu, ki vstopi v eno od njihovih 50 trgovin po vsej Sloveniji.
Ko je v nesreči udeležen otrok
Sabol je opisal pretresljiv primer iz začetka svoje kariere, ko še ni bilo otroških avtosedežev. Otrok je stal med sprednjima sedežema, avto je trčil in fantka je odneslo skozi vetrobransko steklo vozila, ob čemer mu je steklo poškodovalo oči. Reševalci so ga našli, ko je taval okoli kraja nesreče in klical svojega očeta. Takih dogodkov je bilo še mnogo več, a se o njih absolutno premalo govori. Še leta 1991 je na slovenskih cestah umrlo skoraj 600 ljudi, danes nam je letno število umrlih uspelo znižati pod sto, še vedno pa ne smemo zaspati ob tem uspehu. K znižanju statistike je največ pripomogla izboljšana infrastruktura v kombinaciji z zavornimi in varnostnimi sistemi vozil, a prav vsaka smrtna žrtev nosi ime, priimek, svojo zgodbo in predvsem praznino, ki jo pusti za sabo v življenju svojcev. Robert Sabol močno verjame, da bi s preventivo številke lahko še občutno znižali.
Kot dober primer ozaveščanja so v podcastu navedli igrane videe, ki dobro osvetlijo moč sil, ki nastanejo ob trku in delujejo na človeško telo. Varnostni sistemi sicer delujejo do neke mere – do neke hitrosti, a v ozadju je fizika. Od hitrosti 80 kilometrov na uro dalje je varnostni pripomoček le še v estetski vlogi. Največkrat so žal notranje poškodbe tako hude, da udeleženec nesrečo težko preživi. Zavedati se je treba, da je človeško telo antropološko narejeno za potovanje pri šestih kilometrih na uro. Telo lahko do neke mere še tolerira zaviranje in pospeške, a že ob teku vidimo, da so poškodbe hitro resne. Popolnoma druga zgodba so seveda otroci, ki so anatomsko drugače zgrajeni, zato tudi sile nanje delujejo drugače. Kar tretjino malčkovega telesa lahko predstavlja glava, ki jo drži vrat, zato otrokovo telo sile kompenzira povsem drugače. Slovenske starše je na tem mestu vsekakor treba pohvaliti, saj so dosledni, in tudi to je razlog, da smo v teh letih dosegli takšen napredek.
In kaj so najpogostejše napake pri pripenjanju otrok? Lahko so pripeti nepravilno, v tem primeru bodo sile na telo delovale povsem drugače in lahko pride do še večjih poškodb. Ciril je opozoril, da radi spregledamo dejstvo, da je varno pripet otrok pripet tesno. Tu je ključno, da otroka navajamo na ta občutek "utesnjenosti" od samega začetka in tu ne pristajamo na kompromise. Jure je dodal, da ga navdaja s ponosom, ko na Avtomoto revijo vse pogosteje pokličejo ljudje z vprašanji glede pravilnega pripenjanja. Nekateri iščejo nasvete glede nakupa rabljenega avtosedeža, ki pa ga zaradi nepoznane zgodovine varovalne opreme iz druge roke strokovnjaki odsvetujejo.
O belem dimu, zračnih blazinah in paniki staršev
Ob sprožitvi zračnih blazin se pojavi bel dim, ki prestraši marsikoga, češ da avto gori. A Sabol je pojasnil, da gre v resnici za ostanek belega smodnika, ki se sproži ob delovanju zračnih blazin – in je povsem nenevaren. Starši pod vplivom tega pogosto ravnajo nepremišljeno in s tem nehote povzročijo večjo škodo. Temu pravimo faza agonalne evakuacije – pomislimo na starša, ki ima zadaj otroka v avtosedežu, kabina pa je polna belega dima. Človek je lahko poškodovan, a se bo v tej sili rešil sam, v strahu in pod adrenalinom pa bo oseba videla pred sabo le cilj – otroka spraviti iz vozila. Žal so večkrat prav poškodbe post festum, ki so jih otroku (seveda v dobri veri) zadali starši, hujše kot tiste zaradi nesreče. Seveda je treba razumeti, da na te situacije starši nismo nikoli pripravljeni, da jih, za razliko od reševalcev, ne moremo vnaprej vaditi. Vendar ozaveščanje ni nikoli odveč in Robert tu vidi veliko možnost za tečaje, ki bi starše vsaj delno opremili z informacijami in opolnomočili.
10 sekund za večnost
V drugem delu podcasta je Ciril Komotar prikazal pravilno pripenjanje otroka v dva sodobna avtosedeža, ki ju je za namene ozaveščanja priskrbel Baby Center – Cybex Anoris T2 i-Size, ki je opremljen z zračno blazino in nudi do kar 40 odstotkov boljšo zaščito, in Cybex Solution T i-Fix, ki raste skupaj z otrokom. Če na hitro povzamemo – kakovosten avtosedež sicer predstavlja dodatno varnost, a sam po sebi ni dovolj, če ga ne uporabljamo pravilno.
Kaj lahko naredimo za večjo varnost, zahteva pa res minimalno truda? Stari starši žal otrok na krajših razdaljah največkrat ne pripnejo ali morda ne pripenjanjo sebe – mladi bodimo tu zgled in opozorimo svoje starše na varnost. 10 sekund za večnost je najboljša naložba v varnost – nikoli ni treba tako hiteti, da bi zaradi tega pozabili preveriti, ali ste vaš otrok in vi ustrezno pripeti. In kako Robert nosi vse prizore, ki jih je doživel v 30 letih? Tega bremena se ne rešiš, po težjih intervencijah ti pripada psihološka podpora in danes se na takšno pomoč več ne gleda kot na šibkost. Pomaga tudi pogovor v kolektivu, kjer se zatekajo tudi v črni humor. Da lahko gredo zvečer mirni domov, sta ključna nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje, da lahko naredijo največ in najbolje, kar se v danih okoliščinah lahko naredi.
Za konec je poudaril, da kljub vsem preventivnim ukrepom nesreče žal ostajajo realnost. "Življenje nima reprize – kar se zgodi, se zgodi," nam je ob zaključku na srce položil izkušeni reševalec.
¹ Vir: Javna agencija RS za varnost prometa, letno poročilo 2022
Naročnik oglasnega sporočila je AKIDS D.O.O.
