Četrtek, 2. 4. 2020, 13.56
4 leta, 7 mesecev
Koliko bodo za omilitev posledic epidemije prispevali sodniki #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,09
10
Vlada je za zajezitev in omilitev posledic epidemije koronavirusa sprejela tako imenovani zakonski protikorona paket, ki med drugim vključuje tudi tridesetodstotno znižanje osnovnih plač funkcionarjev. Kljub temu, da ta ukrep ne predvideva znižanja plač sodnikom, je ljubljanski okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić vladi že naznanil privolitev k znižanju svoje plače. V Slovenskem sodniškem društvu sicer menijo, da je bila odločitev vlade o znižanju funkcionarskih plač prenagljena. Ob tem pa so že odprli poseben transakcijski račun, na katerega bodo sodniki lahko prostovoljno nakazali del svoje plače, zbran denar pa bo namenjen boju proti koronavirusu.
O protikorona paketu oziroma predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa bo danes glasoval državni zbor. V omenjenem svežnju ukrepov je ministrstvo za javno upravo predvidelo tudi znižanje osnovnih plač in nadomestil funkcionarjev za 30 odstotkov.
Radonjić: Sodniki smo dovolj dobro plačani
Kljub temu da plač ne bodo znižali funkcionarjem sodstva in ustavnega sodišča, je ljubljanski okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je bil v javnosti zaradi svojih izjav na račun sodstva pogosto tarča kritik, kot prvi napovedal, da se strinja z znižanjem svoje plače. V javnem pismu, objavljenem na spletni strani Politikis, je med drugim zapisal: "Sodniki smo vsekakor dovolj dobro plačani, da bomo te hude čase preživeli brez 30 odstotkov prejemkov, ki bodo na koncu morda reševali življenja tistih, ki imajo premalo."
Ljubljanski okrožni sodnik Radonjić bi si v času epidemije koronavirusa znižal plačo.
Njegova plača bo kljub temu ostala enaka
Radonjićeva plača kljub njegovi privolitvi tudi v kriznih časih koronavirusa ne bo znižana, saj kot so nam pojasnili na vladi, se funkcionar ali zaposleni v javnem sektorju v skladu z veljavno zakonodajo ne morejo odpovedati delu plače.
"Osnovne plače oziroma uvrstitve funkcij v plačne razrede, tudi funkcij sodne oblasti, so v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju določene z zakonom, zato je za znižanje funkcionarskih plač potrebna ustrezna zakonska sprememba," so nam odgovorili z vlade.
In čeprav je bil Radonjić med prvimi, ki je izkazal podporo ukrepu, pa vsekakor ni edini funkcionar tretje veje oblasti, ki je pripravljen pomagati državi. Svojo pomoč so ponudili tudi v Slovenskem sodniškem društvu, kjer med drugim opozarjajo, da je omenjena problematika kompleksnejše narave.
Ekart: Napoved o 30-odstotnem znižanju plač funkcionarjev je prenagljena
Andrej Ekart, predsednik Slovenskega sodniškega društva pojasnjuje, da se sodniki zavedajo, da mora vlada v težkih razmerah odločitve sprejemati hitro in da bo epidemija koronavirusa za seboj pustila posledice na vseh področjih življenja - zlasti v zdravstvu, gospodarstvu in javnih financah.
V Slovenskem sodniškem društvu so naslovili dopis na vlado, a odgovora niso prejeli.
"Sodniki razumemo, da delimo usodo z vsemi ostalimi državljani, "saj sedimo vsi v istem čolnu" in želimo izkazati solidarnost," pojasnjuje Ekart in hkrati dodaja, da so v društvu skupaj s predsednikom Vrhovnega sodišča Damijanom Florjančičem na vlado naslovila dopis, v katerem so izrazili pripravljenost na dialog, da bi tudi sodniki prispevali k odpravi posledic epidemije, ter hkrati opozorili na dosedanje neustreznosti plačnih razredov med sodniki in ostalimi predstavniki vejnih oblasti.
"Prepričani smo, da je bila napoved o 30-odstotnem znižanju vseh funkcionarskih plač prenagljena in bi bila vredna kljub nujnosti sprejemanja hitrih odločitev, dodatnega premisleka, predvsem pa predhodnega, vsaj minimalnega posvetovanja s predstavniki tretje veje oblasti," poudarja Ekart in ob tem dodaja, da funkcionarji niso homogena skupina visoko plačanih posameznikov.
"Nekateri funkcionarji v plačnih razredih precej zaostajamo za drugimi"
"Začetni plačni razred sodnika je 47., več kot polovica sodnikov pa je uvrščenih od 47. do 51. oziroma 52. plačnega razreda, medtem ko so predstavniki ostalih vej oblasti uvrščeni precej višje v plačnih razredih, na kar kaže tudi dejstvo, da je več kot polovica funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti uvrščena višje od 59. oziroma 60. plačnega razreda. Ti podatki kažejo, da nekateri funkcionarji v plačnih razredih precej zaostajamo za funkcionarji ostalih vej oblasti in so ta razmerja navkljub dvema odločbama Ustavnega sodišča že sedaj neustrezna," ocenjuje Ekart.
Znižanje plače funkcionarjem bi najbolj prizadelo prav sodnike, so mnenja v društvu.
Kot še poudarja, bi 30-odstotno znižanje plač bistveno bolj kot funkcionarje ostalih vej oblasti, ki imajo višje plače, prizadelo sodnike, ki so se, po njegovih navedbah, pripravljeni pogovarjati o njihovem prispevku k odpravi posledic krize. A kot še dodaja Ekart, uradnega odgovora vlade, niti povabila na sestanek, niso prejeli.
Sodniki bodo lahko donirali svoj del mesečne plače
Stališče Ustavnih sodnikov do znižanja prihodkov pa je medtem jasno. Kot so nam odgovorili, je najprej treba počakati na uveljavitev prej omenjenega protikorona paketa. "Ustavni sodniki so sicer o tem že govorili, vendar za zdaj ni čisto jasno, kako je s prostovoljnim znižanjem plač, saj so te določene z zakonom. Morebiti se bo kdo odločil za humanitarno donacijo," pojasnjujejo na Ustavnem sodišču.
Sodniki so odprli transakcijski račun, na katerem bodo zbirali donacije za pomoč odpravljanja posledic novega koronavirusa.
Sicer pa so v Slovenskem sodniškem društvu s podporo vrha slovenskega sodstva odprli poseben transakcijski račun za pomoč v času epidemije, na katerega bodo lahko sodniki donirali svoj del mesečne plače, vsak po svojih zmožnostih. "Zbrana sredstva bomo nakazali humanitarnim organizacijam nacionalnega pomena ali na poseben vladni transakcijski račun za odpravo posledic epidemije novega koronavirusa," so sporočili iz društva.
Kot dodajajo, bodo s tem sodniki izrazili in prispevali k splošni družbeni solidarnosti v teh kriznih časih, upajo pa tudi, da bo njihova odločitev spodbudila tudi druge institucije oziroma poklicne skupine v javnem sektorju k podobnim gestam.
V času, ko sodni roki ne tečejo in sodišča opravljajo le nujne zadeve, veliko sodnikov in sodnega osebja delo opravlja od doma ali pa so na čakanju. Natančnejših podatkov, kako je s tem na posameznih sodiščih, na vrhovnem sodišču nimajo. Konkretno pa pri njih od 29 sodnikov dnevno v službo prihaja največ sedem sodnikov. O delu je treba poročati.
Delo na domu sodniku odredi predsednik sodišča na predlog vodje oddelka, za sodno osebje pa generalni sekretar vrhovnega sodišča oziroma direktor na posameznem sodišču. Pri tem je treba v predlogu in odredbi o odobritvi dela na domu opredeliti vsebino dela, ki se opravi na domu. (STA)
10