Torek, 7. 7. 2020, 16.20
4 leta, 4 mesece
Komisija za nadzor javnih financ o še enem primeru nakupa zaščitne opreme
Komisija DZ za nadzor javnih financ je na zahtevo poslanskih skupin LMŠ, SD in Levica obravnavala domnevne sume o sistemski korupciji pri nabavi 22 milijonov zaščitnih mask od družbe Hmezad. Predlagatelji so opozarjali na po njihovem mnenju sporen aneks, medtem ko so predstavniki vlade in Zavoda RS za blagovne rezerve nepravilnosti zanikali.
Poslanec LMŠ Robert Pavšič je v obrazložitvi zahteve za sklic seje danes opisal, da poslanci "nadaljujejo serijo obdelav teh nesrečnih nakupov medicinske in zaščitne opreme". Predlagatelji seje so se oprli na poročanje portala Necenzurirano.si, da naj bi ekipa ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška z nakupom neustreznih mask tik pred koncem epidemije reševala nasedle posle izbranega dobavitelja, državni proračun pa oškodovala za skoraj devet milijonov evrov, poroča STA.
Zajc: Za naročene maske ni potreben certifikat
Družba Hmezad naj bi maske dobavila po pogodbi, ki jo je podpisala v začetku aprila, torej na vrhuncu epidemije, in to po takratnih višjih cenah. Maske naj bi nato obtičale na carini, saj niso imele ustreznih certifikatov. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je te očitke zanikal in pojasnil, da je država naročila 22 milijonov trislojnih mask v skupni vrednosti nekaj več kot 12 milijonov evrov, šlo pa je za maske za splošno in ne medicinsko uporabo, za katere ni potreben certifikat, poroča STA.
Pogodba je bila sklenjena 3. aprila na vrhuncu epidemije, ko ni bilo jasno, v katero smer bo potekal razvoj epidemije. Dve dobavi so opravili že aprila, maja pa so zaradi pomanjkanja mask določili nov rok in znižali ceno za 800.000 evrov. "Konec maja tako ni bila sklenjena nova pogodba, temveč le spremenjena prva," je še dodal po pisanju STA.
Očitke zavrnil tudi Rumpf
Očitane nepravilnosti je zavrnil tudi v. d. direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Tomi Rumpf. "Pomešani so vsi pojmi glede vrste naročenih mask. Predmet pogodbe so bile trislojne higienske maske, ki niso bile namenjene za medicinsko uporabo," je poudaril. Pri izdelavi pogodbe, ki so jo sestavili njegovi predhodniki, so zapisali, da morajo biti opremljene s certifikatom, vendar pa gre za maske za splošno uporabo, zato je bilo to določilo nepravilno zapisano v pogodbi in so ga kasneje popravili. "Tudi z vidika potrebnosti ugotavljamo, da so bile te več kot potrebne, dobavitelj pa je izpolnil svoje obveznosti," je dodal, še navaja STA.
Poslanec LMŠ Pavšič je ocenil, da tudi, če ministrstvo za gospodarstvo in njegov minister nista bila podpisana pod pogodbe o nabavi zaščitne opreme, ju to ne razrešuje odgovornosti za oškodovanje države. "Nihče ne govori, da oprema ni bila potrebna. Drugo vprašanje pa je, kako ste jo nabavili," je dejal.
Andrej Rajh (SAB) je izpostavil, da so se za dobavo prijavljala tudi podjetja, ki se nikoli niso ukvarjala z dobavo zaščitne in medicinske opreme, zato bi nabave lahko ustrezno in brez posrednikov opravil vsak državni organ.
Država se mora ukvarjati s tem, da kupi certificirano opremo, pa je vztrajala Bojana Muršič (SD), ki je opozorila na zmedo pri uporabi mask in različnih tipih mask. Njen poslanski kolega Jani Prednik (SD) pa je izpostavil nezaupanje ljudi, ki vlada zaradi nejasnosti pri dobavah, poroča STA.
Komisija za nadzor javnih financ je po koncu razprave z osmimi glasovi za in petimi proti sklenila vlado pozvati, da jo v osmih dneh seznani s seznamom podjetij, katerih zaščitna in druga medicinska oprema je bila zaradi neizpolnjevanja zakonskih določil pridržana na carinski upravi. Ugotovila je tudi, da je vlada s podpisom aneksa in dobavo mask poskrbela za nesmotrno in neracionalno porabo proračunskih sredstev. Franc Breznik (SDS) je takemu sklepu nasprotoval in člane komisije spraševal, na podlagi česa so prišli do takšnih zaključkov. Zmago Jelinčič (SNS) pa je sklenil, da "vsa zadeva" temelji le na nekaj medijskih objavah, zato takih sklepov ne more podpreti, še poroča STA.
4