Torek, 27. 2. 2018, 14.38
6 let, 8 mesecev
Krašovec tudi v ponovljenem sojenju v primeru Betnava ne priznava krivde
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Na celjskem okrožnem sodišču se je danes začelo ponovljeno sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu v primeru Betnava. V zagovoru je ponovil podobno kot v prejšnjem postopku, in sicer "da je izbran za primerno žrtev, ki se ji išče dlaka v jajcu", in da zato krivde ne priznava. Obtožnica je podobna kot v prvem sojenju.
Obtožnica ga bremeni, da je nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta napeljeval k poslovni goljufiji. Krašovec naj bi ju namreč nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.
Krašovec je bil v prvem postopku pred sodiščem spoznan za krivega napeljevanja k goljufiji in obsojen na tri leta zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Danes je ponovil, da je dokazni postopek v prvem procesu potrdil, da obtožnica ne temelji na preverjenih dejstvih, temveč na krivem pričanju in pristranskem pristopu tožilca.
Mariničeva in Ekart pričala "samoobrambno"
Tožilka Renata Vadnjav je povzela glavne tožbe obtožnice. A po Krašovčevem mnenju so nekatere trditve v njej izvzete iz konteksta, zato od senata pričakuje, da bo ugotovil, da sta Mariničeva in Ekart začala "samoobrambno", saj sta bila v zadevi Betnava spoznana za kriva in pravnomočno obsojena. Njegov zagovornik Velimir Cugman je dodal: "V obtožnici gre za pomanjkanje dokaznega standarda."
Danes je sodni senat, ki mu tokrat predseduje sodnica Cvetka Posilovič, na Krašovčev predlog prebral njegov pisni zagovor iz leta 2013, ki obsega 120 strani, ter pritožbi iz leta 2015 in 2016.
Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je krivdo v projektu Betnava priznala.
Preostali vpleteni priznali krivdo
Vrhovno sodišče je novembra lani prvotno sodbo celjskega okrožnega sodišča razveljavilo, saj je ugodilo Krašovčevemu zahtevku za varstvo zakonitosti. Pri tem je navedlo ugotovljene kršitve zakona o kazenskem postopku in poudarilo, da v sodbi niso jasni razlogi glede naklepa. Med obravnavanjem zahteve za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče Krašovcu tudi prekinilo prestajanje vikend zaporne kazni.
Preostali vpleteni v projekt Betnava so krivdo priznali. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila po navedbah Večera za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šest let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let in Karel Bogatin, nekdanji gradbeni nadzornik, na deset mesecev zaporne kazni.
