Petek, 22. 11. 2024, 10.28
13 ur, 52 minut
Krašovec zaradi dosojene odškodnine v ustavno pritožbo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
Odškodnina se mu zdi premajhna, zato gre na ustavno sodišče.
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec ni zadovoljen z višino dosojene odškodnine, ki jo je terjal od države, potem ko je bil v dveh kazenskih postopkih pravnomočno oproščen. 30 tisoč evrov se mu namreč zdi premalo, zato se je odločil za spor na ustavnem sodišču, danes poroča časnik Delo.
Krašovec je sprva od države po pisanju časnika zahteval 686 tisoč evrov, po spremembi tožbe pa 264.513 evrov, a mu je ljubljansko okrožno sodišče prisodilo precej manj.
Afera Betnava in delnice Mladinske knjige
Nekdanji ekonom finančno propadle mariborske nadškofije je bil zaradi očitkov o domnevnem napeljevanju h goljufiji na škodo evropskih sredstev v višini 1,77 milijona evrov v tako imenovani aferi Betnava dvakrat spoznan za krivega in obsojen na zaporno kazen dveh oziroma treh let, tretje sojenje pa mu je oktobra 2018 prineslo pravnomočno oprostilno sodbo.
S še s tremi obdolženci se je znašel na zatožni klopi tudi zaradi očitkov o zlorabi položaja oziroma pomoči pri tem pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. Vsi so bili pravnomočno oproščeni.
Kot spominja Delo, je zaporno kazen v zadevi Betnava, preden je bil v tretje oproščen, prestajal več kot dva meseca, nato pa mu je uspelo s predlogom za vikend zapor.
Ostal brez službe in nazivov
Novembra 2010 je moral odstopiti s položaja nadškofijskega ekonoma, rimska kongregacija za duhovnike mu je aprila 2013 odvzela cerkvene nazive, rehabilitiran je bil novembra 2019.
Z odškodninsko tožbo je bil februarja lani na ljubljanskem sodišču uspešen z zahtevkom zaradi zadeve Betnava, kjer mu je bilo dosojenih 39.500 evrov odškodnine, ne pa tudi v zadevi Mladinska knjiga, saj mu ni bila odvzeta prostost, prav tako ni bila izdana pravnomočna sodba, ki bi bila z izrednim pravnim sredstvom razveljavljena ali spremenjena.
Kot še dodaja Delo, je ljubljansko višje sodišče aprila odločitev prvostopenjskega organa potrdilo, a ocenilo, da je glede na primere iz sodne prakse odškodnina previsoka, zato jo je znižalo na 30 tisoč evrov. Krašovčev pooblaščenec odvetnik Velimir Cugmas je v imenu svojega varovanca poskušal sodbo izpodbiti na vrhovnem sodišču, a to revizije ni dopustilo, zato je septembra po pisanju Dela vložil ustavno pritožbo.
Zasebna tožba zaradi žaljive obdolžitve na RTV SLO
Časnik še dodaja, da je bil Krašovec neuspešen tudi v zasebni tožbi proti novinarjema nacionalne televizije Tanji Starič in Mateju Korošcu, ki jima je očital kaznivo dejanje žaljive obdolžitve v oddaji Odmevi januarja 2021, ki jo je vodila Starič, Korošec pa je pripravil prispevek. Zahteval je 21 tisoč evrov odškodnine, objavo javnega opravičila in preklica navedb ter prepoved nadaljnjih posegov v ugled in dobro ime. Ker ni bil uspešen niti na ustavnem sodišču, pa je vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
