Kresalova mora dokazati, da se za načelnim mnenjem skriva konkreten primer

Tako je za SiOL pojasnil dr. Rajko Pirnat, profesor upravnega prava na ljubljanski pravni fakulteti. "Glede načelnega mnenja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije sicer izrecno pravi, da nima oblike upravne odločbe, ampak to še ne pomeni, da nima vsebine odločbe. Takoj ko se namreč v načelnem mnenju skriva obravnava nekega konkretnega primera do te mere, da kakor koli posega v pravice, obveznosti in pravne koristi pravnih ali fizičnih oseb, potem je to odločba v smislu splošnih predpisov, zlasti zakona o upravnem sporu, " še pove Pirnat. Matoz ne ve, kako bi Kresalova lahko izpodbijala načelno mnenje komisije Odvetnik Franci Matoz nam je pojasnil, da se načelno mnenje protikorupcijske komisije sicer lahko izpodbija le na upravnem sodišču, vendar pa mu ni jasno, na osnovi česa bi lahko predsednica LDS takšen postopek sprožila. " Ne vem, kako bi utemeljila takšno zahtevo. Osebno menim, da bo to mnenje zelo težko izpodbijala." Matoz že ima tovrstne izkušnje, saj je januarja leta 2008 na novogoriško upravno sodišče vložil tožbo zoper komisijo za preprečevanje korupcije, ker je prepričan, da je načelno mnenje o njegovem domnevnem korupcijskem ravnanju, ki ga je komisija takrat sprejela v primeru odpuščene javne uslužbenke Mestne občine Koper, nezakonito. Matoz poudarja, da kot odvetnik ni bil funkcionar ali državni uslužbenec, da bi ga lahko protikorupcijska komisija preučevala in pisala načelna mnenja. Toda pri Katarini Kresal, kot pravi, je položaj drugačen. Tudi namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik nam je dejal, da si ne more predstavljati, kaj bi lahko bili argumenti za to tožbo.

Pahor ne vidi nič spornega Napoved Kresalove o izpodbijanju mnenja protikorupcijske komisije za premierja Boruta Pahorja ni sporna. Če z ministrskega mesta ne bi odstopila, bi bila po njegovem mnenju sprejemljivost njenega ravnanja bistveno manjša.

"Ker je odstopila s tega položaja in uporabila pravno sredstvo in ne politični pritisk za to, da se soočijo eni in drugi argumenti, v tem načeloma ne vidim nič spornega," je po seji vlade Pahor odgovoril na vprašanje, ali je napoved Kresalove mogoče razumeti kot izraz nespoštovanja pravne države oz. kot pritisk na sodno veje oblasti.

Kresal: Tudi inštitucije se lahko motijo Predsednica LDS Katarina Kresal je namreč včeraj napovedala tožbo v upravnem sporu, s katero bo izpodbijala načelno mnenje komisije glede najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad. "Pravico do pravnega sredstva zagotavlja naša pravna ureditev vsakomur in je temelj vsake demokratične države," pa so pojasnili v LDS.

Kresalova je zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije, da ravnanje pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad ustreza definiciji korupcije, odstopila z mesta ministrice za notranje zadeve. Le dan prej, torej 9. avgusta, je tudi računsko sodišče glede omenjenega posla izdalo negativno mnenje.

Podrobnosti o tožbi Kresalova ni hotela razkriti Kresalova po včerajšnji seji sveta LDS podrobnosti o napovedani tožbi ni želela razkriti. Je pa, kot poroča STA dejala, da je s tem izbrala edino možno pot, po kateri bo skušala dokazati, zakaj meni, da ima prav.

Kot še piše STA, na vprašanje, ali podpora sveta LDS pomeni istočasno nezaupnico nadzornim organom, kot sta Računsko sodišče RS in Komisija za preprečevanje korupcije, pa je odgovorila, da odnos LDS do omenjenih inštitucij kaže njen "takojšen odstop z mesta ministrice za notranje zadeve". A, kot je dodala, se lahko kot vsaka druga inštitucija tudi inštitucije pravne države motijo ali zadeve naredijo drugače, "kot bi ocenjevali, da je pravilno in primerno", še piše omenjena agencija.