Lahko nova desnica Bernarda Brščiča ogrozi primat pomladnega bloka? #video

Domovinska liga (DOM), ki jo vodita predsednik Bernard Brščič in podpredsednica Lucija Šikovec Ušaj, je na desnem političnem polu v zadnjih dneh povzročila pravi mali vihar. Prvak SDS Janez Janša se je na Twitterju že ostro sporekel s Šikovec Ušajevo, pred tem pa je na Facebooku izrazil pomislek, da bi DOM lahko prestopila vstopni prag za Evropski parlament.

"Lahko pa taka stranka naredi škodo pomladni strani, saj ne more dobiti volivcev iz leve. Vsak glas zanjo gre na škodo tistih desnosredinskih strank, ki prag lahko prestopijo," je poudaril Janša. Ob tem je dodal, da je ustanovitev novih strank sicer legitimna, ni pa nujno tudi koristna: "Povsem možno je, da tak nastop odnese enega poslanca desnici in ga omogoči promigrantski levici."

Novice Janša nad Šikovec Ušajevo: Želela je garancijo, da bo na listi za evropske volitve #video

O dogajanju na desnici so poročali tudi v oddaji Danes na Planetu:

Jeretič in Čakš: DOM bo zelo težko osvojil en poslanski mandat

Politični analitik Sebastjan Jeretič ocenjuje, da bi se stranka DOM lahko umestila v slovenskem političnem prostoru, vendar pa ocenjuje, da so njene možnosti za prestop praga na evropskih volitvah majhne: "Prag na evropskih volitvah je kljub vsemu tako visok, da bo zelo težko, da bi jim uspelo že v prvem poskusu."

DOM bo sicer po njegovih besedah na volitvah zagotovo jemala glasove SDS: "Za napovedovanje konkretnih rezultatov je še prezgodaj, bo pa volilna udeležba verjetno pod 30 odstotki. Pri SDS bo zato res pomembno, koliko glasov jim bo odvzela DOM in koliko jim jih bo prinesla SLS."

Predsednik DOM Bernard Brščič in podpredsednica DOM Lucija Šikovec Ušaj. Foto: STA ,

Da ima DOM minimalne možnosti dobiti na volitvah enega evropskega poslanca, poudarja tudi urednik portala Domovina.je Rok Čakš: "Te možnosti sicer nekoliko zvišuje dejstvo, da je SDS skupaj s SLS sestavil precej zmerno in proevropsko kandidatno listo brez nekaterih, v odnosu do migrantske problematike in multikulturalizma radikalnejših politikov te stranke, kot je denimo Branko Grims, ki bi "potolažili" del volilne baze, nezadovoljne predvsem s politiko EPP."

Po njegovih besedah lahko pričakujemo odliv dela volivcev od SDS k DOM, vendar bi bilo veliko presenečenje, če bi novi radikalnejši desni stranki to na koncu prineslo evropskega poslanca: "Verjetno bi se lahko zgodilo, da bi listi SDS in SLS odškrnili ravno tistih nekaj odstotkov za tretjega poslanca, bi bili pa trije ali štirje odstotki za DOM, kar je s spretnimi medijskimi nastopi realno dosegljivo, zagotovo uspeh tudi zanje, saj bi s tem lahko gradili politiko stranke za naslednje državnozborske volitve."

Novice Bo skrajna desnica Bernarda Brščiča plesala le eno pomlad? #analiza

Z Jelinčičevo kandidaturo je volilna baza SNS zavarovana

Na vprašanje, ali lahko DOM načrte prekriža SNS, na listi katere bo po napovedih kandidiral tudi prvak stranke Zmago Jelinčič Plemeniti, Jeretič poudarja, da stranki ločuje zlasti odnos do preteklosti: "Jelinčič ima predvsem drugačen pogled na preteklost, drugo svetovno vojno in Tita. Ne vem, če imata ti stranki enako volilno telo. V tem primeru ne gre za čisto pokrivanje." SNS je po njegovih besedah sicer stabilna stranka, vendar pa je vprašanje, ali lahko na tokratnih evropskih volitvah preseže vstopni prag.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti Foto: STA ,

Čakš medtem poudarja, da je volilna baza, ki voli SNS, z Jelinčičevo kandidaturo za evropskega poslanca "zavarovana", saj je za volivce SNS tako kot za volivce LMŠ najbolj tipično, da je njihova podpora stranki vezana neposredno na voditelja: "Če Jelinčiča ne bi bilo na kandidatni listi za Evropski parlament, bi DOM nedvomno lahko računal na dodaten odstotek ali dva iz tega volilnega bazena. Ob tem je pozicioniranje DOM desno od SDS in v območje, kjer sicer ribari Jelinčič, treba razumeti tudi strateško."

Z nekaj spretnosti pri umeščanju bi namreč DOM po njegovih besedah na srednji rok ali ob Jelinčičevem dokončnem slovesu od politike lahko zasedla dobršen del njegove volilne baze. "To je, tudi z vidika SDS, edina morebitna pozitivna posledica nastanka DOM, pa še ta ni otipljiva in bolj spominja na goloba na strehi kot vrabca v roki," meni Čakš.

Novice Preac: Jelinčič je zahteval tisoč evrov na mesec. Jelinčič: Šalil sem se.

Skupna lista SDS in SLS: Potencialna dobrobit je za obe partnerici večja od tveganj

Povezovanje med SDS in SLS medtem po oceni obeh analitikov temelji na tem, da se glasovi ne bi preveč razpršili. "Najprej so poskusili spraviti skupaj SLS in NSi, vendar se je slednja dejansko malo pomaknila stran. Da se ne bi razpršilo okoli deset tisoč glasov, je potem prišlo do sodelovanja med SDS in SLS. V zadnjem času je sicer SLS precej bližje SDS kot pa NSi," pravi Jeretič.

Na vprašanje, zakaj so v SDS za nosilca lista izbrali evropskega poslanca Milana Zvera, in ne evropske poslanke Romane Tomc, kot se je sprva napovedovalo, Čakš odgovarja, da je pri tem verjetno prevlada močna pozicija Zvera znotraj stranke.

"Gre za strankinega dolgoletnega prvokategornika in navsezadnje tudi njenega podpredsednika. Nosilna pozicija ima sicer svojo težo, a mnogo pomembnejše je, kdo se pojavlja v javnih nastopih, razpravah in na televizijskih soočenjih. Glede tega gre pričakovati precejšnjo uravnoteženost med dodeljenim medijskim časom za Zvera in Tomčevo," pojasnjuje Čakš.

Prvak SLS Marjan Podobnik in predsednik SDS Janez Janša Foto: STA ,

Na povezovanje med SDS in SLS moramo, tako Čakš, gledati kot na strateško odločitev, pri kateri SDS malo tvega, saj bi ji v najslabšem primeru eno poslansko mesto odvzel kateri od kandidatov SLS: "Po drugi strani pa lahko deset tisoč volivcev, ki jih realno doprinese SLS, bodisi SDS prepreči izgubo tretjega poslanca bodisi, v zanje optimalnem scenariju, listi prinese četrtega poslanca."

Sodelovanje med strankama bodo po njegovih besedah nedvomno znali ceniti tudi v skupni evropski politični družini EPP, saj gre za pozitivno sporočilo volivcem, hkrati pa preprečuje drobljenje glasov: "Potencialna dobrobit povezovanja je za obe partnerici večja od realnih tveganj, sploh za SLS, ki sama ne bi imela nikakršnih možnosti."

Novice Janša ali Peterle? Kdo na slovenski desnici je rešil kožo Orbanu?

"Če bo 60 tisoč glasov dovolj za dva mandata, NSi to lahko doseže"

NSi se za razliko od prej omenjenih pomladnih strank na evropske volitve podaja samostojno. Čakš je prepričan, da so krščanski demokrati s tem sprejeli najboljšo odločitev zase pa tudi za celoten desnosredinski blok: "Navezava z obema preostalima strankama pomladnega trojčka ne bi prinesla dodane vrednosti, saj vsaj v delu zmernejših in bolj sredinskih volivcev, ki so od nekdaj v realnem dometu pomladnega bloka, vlada odklonilni odnos do Janše in zato skupne liste morda ne bi volili."

Bistro strateško potezo je NSi po njegovih besedah potegnila tudi s kandidaturo nekdanjega ministra za šolstvo in kulturo v drugi Janševi vladi Žige Turka. Kot pojasnjuje, so s tem v stranki segli zunaj svoje volilne baze, ki je bila na zadnjih nekaj volitvah omejena na okoli 65 tisoč volivcev.

Prvak NSi Matej Tonin in nekdanja predsednica stranke ter kandidatka za evropsko poslanko Ljudmila Novak Foto: STA ,

"Turk odpira stranki vrata proti liberalnejši urbani sredini ter s tem širi njen domet vse do dveh poslanskih sedežev. Obenem bi morebitna izvolitev Turka na listi NSi v Evropski parlament za to stranko pomenila pomemben strateški korak v smer širitve volilne baze tudi na domačem parketu oziroma pri volitvah v državni zbor. V NSi so z angažiranjem Turka ubili dve muhi na en mah, v primeru, da jim uspe pridobiti dva poslanska sedeža, pa bo eden skoraj zagotovo pripadel Turku," je še dodal Čakš.

Tudi Jeretič poudarja, da ima NSi ob ponovitvi scenarija izpred petih let in razpršitvi glasov na levici lepe možnosti, da osvoji dva poslanska mandata. Če bo za dva evropska poslanca zadostovalo 60 tisoč glasov, NSi po njegovih besedah to lahko doseže.

"Ko je udeležba tako nizka, kot bo na evropskih volitvah, sta velikega pomena terenska infrastruktura in lojalnost volivcev. Desnica ima izjemno lojalne volivce, na evropskih volitvah pa ima vedno večjo udeležbo od levih in liberalnih strank, ker njeno volilno telo bolj resno jemlje vpetost Slovenije v evropske integracije," poudarja Jeretič. Ob tem dodaja, da bodo problem, kako pripeljati svoje volivce na volišča, imele predvsem leve in liberalne stranke.