Ledeni oklep, ki je Slovenijo spremenil v vojno območje (foto in video)

Narava je Slovenijo spremenila v vojno območje, Notranjska vklenjena v ledene okove, četrt milijona ljudi brez elektrike, zaprte šole in vrtci, železniški promet obstal, iz živalskega vrta pobegnila risa. Tako smo pisali pred letom dni, ko je Slovenijo prizadela zimska ujma, kakršne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci.

Klonilo je 25 milijonov dreves, odstranjenih tretjina Zimska ujma, ki je ohromila večji del države, je povzročila za slabe pol milijarde evrov škode, skoraj polovico oziroma 214 milijonov evrov samo na gozdovih in gozdnih cestah. Najhuje je bilo na Notranjskem, kjer je bilo po pripovedih domačinov kot na bojni fronti. Pokalo je na vsako minuto.

Pod težo ledu je po vsej državi klonilo 25 milijonov dreves. Prizadetih je bila več kot polovica slovenskih gozdov, poškodovanega je bilo približno devet milijonov kubičnih metrov lesa – 34 odstotkov iglavcev in 66 odstotkov listavcev.

Popolne obnove je potrebnih dva odstotka poškodovanih gozdov oziroma slabih 14 tisoč hektarov gozdnatih površin. Obnovili jih bodo večinoma po naravni poti, zasadili pa bodo tudi 2,5 milijona sadik, so sporočili iz zavoda za gozdove.

V drugih gozdovih sekajo in odstranjujejo polomljene veje in drevje. Čiščenje večinoma ovirajo vremenske razmere, razmočenost terena in neugodni tereni. Do zdaj je bila posekana dobra tretjina poškodovanega lesa. Sanacija iglavcev naj bi bila končana letos do spomladi, medtem ko bo sanacija listavcev potekala več let.

Četrt milijona ljudi brez elektrike, nekateri po več dni Polomljeno drevje je trgalo tudi električno napeljavo, pod težo ledenega oklepa so pokleknili tudi visoki daljnovodi. Brez elektrike je ostalo četrt milijona ljudi po vsej državi. Ponekod, predvsem na območju Elektra Primorska, je niso dobili več tednov. Dobavitelji so nekatere odjemalce oskrbovali z zasilno oskrbo s pomočjo agregatov, agregate so nameščali tudi gasilci, mnogi so si jih kupili sami.

Stanovalci, priklopljeni na agregate, so morali z elektriko maksimalno varčevati. Nobeni pomivalnih in pralnih strojev, likalnikov, grelnikov vode in mikrovalovnih pečic. "Oblačila perem na roke, ko jih likam, izklopim vse luči in druge porabnike elektrike," nam je stanje opisovala Irena iz Matenje vasi.

Skupna škoda na elektroomrežju je bila ocenjena na 80,5 milijona evrov. na območjih Elektra Primorska, Gorenjska in Maribor ter Eles je bilo skupaj poškodovanih ali popolnoma uničenih 974,3 kilometra električne napeljave, na območju Elektra Maribor je bilo poškodovanih 5150 stojnih mest, na območju Elesa 93.

Najbolj so bili prizadeti v Elektru Ljubljana, kjer je bila škoda ocenjena na okoli 25 milijonov evrov, a bo njena končna vrednost odvisna od dokončnega izbora tehnologije in izvajalcev sanacije. Na prizadetem območju imajo zdaj vsi odjemalci zagotovljeno normalno preskrbo z električno energijo.

Večina poškodovanega omrežja je bila že sanirana, celotna obnova pa naj bi bila končana do konca leta 2016.

Proti Primorski namesto z vlakom še vedno z avtobusom Hudo so jo skupile tudi Slovenske železnice, predvsem na primorskem odseku Pivka-Borovnica. Za njeno sanacijo so lani namenili 15 milijonov evrov, letos bo potrebnih še dodatnih 23 milijonov.

Novembra so končali elektrifikacijo proge med Prestrankom in Logatcem, vozno omrežje je tako sanirano na celotnem odseku med Koprom oziroma Sežano in Logatcem. Izjema je le železniška postaja Logatec. Promet tako trenutno z električnimi lokomotivami s primorske strani poteka do Rakeka, zamenjava električnih lokomotiv z dizelskimi pa poteka na postajah Rakek in Borovnica, medtem ko potniški promet še vedno nadomeščajo z avtobusi.

Decembra so delovišče z odseka proge med Logatcem in Verdom preselili na odsek med Verdom in Borovnico, kjer trenutno potekajo dela na desnem tiru. Kot ocenjujejo, bodo marca končali dela na enem tiru. Med Logatcem in Borovnico, na odseku, kjer električne lokomotive še vedno nadomeščajo dizelske, bodo v prvi fazi potekala dela na postaji Logatec in na desnem tiru do Borovnice, zatem pa se bodo lotili še levega tira.

Največja zvezda Največja zvezda celotne zgodbe z žledom je zagotovo postala risa živalskega vrta. Skozi raztrgane ograje zaradi padlega drevja ji je uspelo pobegniti iz živalskega vrta, iskali so jo mesec in pol, a žal je kmalu po tem, ko so jo našli, poginila.

V živalskem vrtu sicer celotne škode, ki jo je povzročila ujma, še niso odpravili. Še vedno je zaprt zgornji del vrta, po približno pol milijona evrov vredni sanaciji pa obljubljajo tudi nekaj novosti.