Torek, 26. 9. 2023, 17.04
1 leto, 2 meseca
Leon Cizelj: Nov blok jedrske elektrarne je stvar nacionalne suverenosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,36
"V današnjih časih si pač ne predstavljamo življenja brez elektrike. Vse, na kar smo se v zadnjih letih navadili, zahteva elektriko. Z rusko invazijo na Ukrajino se je še posebej pokazala strateška dimenzija neodvisnosti, pove Leon Cizelj z Inštituta "Jožef Stefan".
"Slovaki so pred kratkim zagnali elektrarno Mochovce 3, ki so jo sicer gradili 50 let, Madžari skupaj z Rusi mirno gradijo dve novi enoti v nuklearki Paks, Čehi gredo v razpis za nove enote. Torej Avstrijci niso ustavili Slovakov, Čehov ali Madžarov, Nemci pa so se sami odločili, da se tega ne gredo več. Temu, kaj bodo rekli Avstrijci, zato ne pripisujem velike pozornosti," ob uradnem začetku priprav na gradnjo drugega bloga jedrske elektrarne Krško pravi jedrski strokovnjak Leon Cizelj in dodaja, da gre pri tem projektu za vprašanje slovenske nacionalne suverenosti.
Potem ko je v ponedeljek delo začela skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), smo se pogovarjali z jedrskim strokovnjakom in vodjo odseka za reaktorsko tehniko na Institutu "Jožef Stefan" Leonom Cizljem.
Ta v uvodu opozori, da že zdaj v Sloveniji za lastne potrebe ne proizvedemo dovolj elektrike, med 10 in 20 odstotkov električne energije namreč uvozimo. Če bomo, tako kot je v načrtu, v začetku prihodnjega desetletja ugasnili termoelektrarno Šoštanj, s tem izgubimo še tretjino in se približamo polovici uvožene električne energije.
"Z obnovljivimi viri energije ne bomo veliko pridobili. V prihodnjih letih se bo poraba električne energije še povečevala, tudi zaradi vedno večjih pritiskov na električna vozila in ogrevanja s toplotnimi črpalkami. Na vse načine se izogibamo fosilni energiji. Torej bomo v prihodnosti porabili več, kapacitete za proizvodnjo električne energije pa se zmanjšujejo," pove Cizelj in poudari, da gre pri gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem ne nazadnje za vprašanje nacionalne suverenosti.
Pogled iz Evrope: Slovenija je članica #nuclearAliance EU, ki že ve, da je jedrska energija del rešitve in načrtuje rast iz današnjih 100 GW na 150 GW jedrskih elektrarn v EU do 2050. Torej vsaj 50 novih 1 do 1,5 GW reaktorjev. https://t.co/htSgdbh7IC https://t.co/RrErP2HNMa
— Leon Cizelj (@Cizelj) September 26, 2023
Zapletena zakonodaja in pomanjkanje usposobljenega kadra
Vlada je septembra ustanovila delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), vodi jo državni sekretar za koordinacijo projekta Jek 2 Danijel Levičar. Velik problem trenutno predstavlja zakonodaja, saj bi po zdaj veljavnih zakonih po prvih projekcijah investitorja Gen energije objekt zgradili in začeli uporabljati šele 2049. Na tak način po prepričanju predsednika vlade Roberta Goloba nima smisla iti v ta projekt.
Po njegovih besedah je glavna naloga delovne skupine ugotoviti, kako na podlagi posebne zakonodaje, ki bo prilagojena za tako veliko investicijo, pospešiti izgradnjo, da bo ne le hitrejša, ampak tudi bolj stroškovno učinkovita, ter ustvariti podlago, s pomočjo katere se bodo potem prebivalci lahko na zelo verjetnem referendumu informirano odločali, ali bodo podprli gradnjo Jek 2 ali ne.
Poleg zapletene zakonodaje Cizelj opozori na še eno težavo, in sicer pomanjkanje ustrezno izobraženega kadra: "Ta projekt potrebuje zelo veliko ljudi. Čez prst takrat, ko podpišeš pogodbo, okoli 150. V Gen energiji pri tem projektu sodeluje okoli 20 ljudi in s tega vidika so preveč podhranjeni, da bi lahko ta projekt spravili do odločitve. Morali se bodo precej okrepiti. Tukaj se pojavlja novo vprašanje, kje te ljudi dobiti, na tehniko in naravoslovje se mladi namreč ne vpisujejo na veliko. Kot jedrski profesor lahko rečem, da teh ljudi za zdaj še niso začeli loviti. Niso zelo aktivni pri tem projektu."
Cizelj bi se zadeve zato lotil drugače, kot sta se lotila vlada in investitor. V prvi vrsti bi okrepil interes mladih za naravoslovne poklice. "Ta komponenta se mi zdi najbolj kritična, mlade je treba preusmeriti v ta poklic. To bi moral biti njihov prvi korak, aktivirati mlade, to je hote ali nehote tudi neke vrste priprava na referendum," je jasen sogovornik.
Na splošno pa pri pristojnih pogreša ambicioznost. "Če bomo še malo zavlačevali in se še malo odločali, nam bodo drugi, ki bodo šli v gradnjo nukleark, pobrali ljudi in ne samo to, vrste v tovarnah bodo tudi zapolnili. Poljaki so daleč s pogovori, enako v Romuniji, Bolgariji, na Češkem. Mi bomo zelo hitro pristali na 15. ali 20. mestu, kar pomeni še dodatnih deset let," še opozori Cizelj.
"Jedrska energija je najbolj zgoščena energija. Je milijonkrat bolj gosta energija na kilogram snovi, kot je dizelsko gorivo. Dizelsko gorivo ali premog pa sta še vedno desetkrat bolj gosta kot baterije. Nuklearka ima torej daleč najbolj gosto energijo, zasede najmanj prostora in s tega stališča je, vsaj tehnično, optimalna. Je pa res, da bolj kot je energija zgoščena, bolj je treba biti z njo pazljiv. A do zdaj nam uspeva. Vsi drugi viri energije so glede na količino proizvedene energije povzročili več škode okolju in ljudem," pravi Leon Cizelj.
Cizelj: Avstrijci imajo lahko svoje mnenje, a formalno ne morejo nič
Medtem ko Slovenija dela prve korake, je Avstrija že izrazila odločno nasprotovanje gradnji nove jedrske elektrarne Krško sto kilometrov od avstrijsko-slovenske meje. Če bo Slovenija načrte uresničila, bo avstrijska Koroška po besedah deželnega svetnika Sebastiana Schuschniga izčrpala vsa pravna in politična sredstva, da prepreči ta projekt, saj da gre za neodgovorno ravnanje, ki predstavlja neobvladljivo varnostno tveganje.
Formalno nam Avstrijci, tako Cizelj, ne morejo nič, lahko pa imajo svoje mnenje, ki izhaja iz zgodovine. Gre namreč za zgodbo iz leta 1978, ko je takratni avstrijski kancler Bruno Kreisky vezal zaupnico svoje vlade na referendum o jedrski elektrarni Zwentendorf, ki je bila takrat že zgrajena, zaradi zavrnitve zakona o miroljubni rabi jedrske energije v Avstriji pa je nikoli niso zagnali.
"Kancler je na referendumu izgubil, avstrijski kolegi pa mi še danes pravijo, da je bila jedrska energija kolateralna škoda, saj so se želeli znebiti kanclerja. To se v naših razmerah sliši znano. Avstrija je bila torej kolateralna škoda, a pri tem vztrajajo," pojasni Cizelj.
Prepričan je, da se bo s severnimi sosedi treba pogovarjati, a gradnje nove jedrske elektrarne ne morejo ustaviti. "To tezo potrjuje dejstvo, da so Slovaki pred kratkim zagnali elektrarno Mochovce 3, ki so jo sicer gradili 50 let, Madžari skupaj z Rusi mirno gradijo dve novi enoti v nuklearki Paks, Čehi gredo v razpis za nove enote. Torej niso ustavili Slovakov, Čehov ali Madžarov, Nemci pa so se sami odločili, da se tega ne gredo več. Temu, kaj bodo rekli Avstrijci, zato ne pripisujem velike pozornosti," sklene Cizelj.
Državni sekretar za koordinacijo projekta Jek 2 Danijel Levičar je po ponedeljkovi seji delovne skupine izpostavil, da je z evropsko zakonodajo določeno, da vsaka članica EU suvereno odloča o svoji energetski mešanici. Sloveniji, ki ima 40 let pozitivnih izkušenj pri rabi jedrske energije in veliko znanja na tem področju, nihče ne more preprečiti nadaljevanja jedrske zgodbe, je bil jasen.
Sosednje države bodo pozvane k sodelovanju pri postopkih umeščanja v prostor in presoji čezmejnih vplivov na okolje. Z Avstrijo ima Slovenija, ko gre za vprašanja jedrske energije, že izkušnje, a običajno se na strokovni ravni potem te zadeve po Levičarjevih besedah pozitivno razrešijo, je poročala STA.
