Aktivno državljanstvo
Petek, 2. 8. 2024, 22.01
3 mesece, 3 tedne
Aktivno državljanstvo
Leto dni po katastrofalnih poplavah sanacija v polnem teku, ljudje razočarani živijo v strahu #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
Ko človek doživi takšno kalvarijo, ko mu pred očmi voda dobesedno odplakne vse življenje, nič več ni enako. O takšnih prizorih smo poslušali iz tujine, točno pred letom dni pa smo jih doživeli. Za Slovenijo je bil usoden 4. avgust 2023. Po občinah so zatulile sirene za nevarnost, deroče reke in zemeljski plazovi so brezkompromisno odnašali vse pred seboj. Ljudje so se bali za svoje življenje in na žalost mnogi še danes živijo v strahu. Pred vsakim večjim napovedanim deževjem trepetajo, da se ne bi ponovila katastrofa izpred leta dni. Sanacija po poplavah še vedno poteka, po mnenju mnogih prepočasi. V preteklih 12 mesecih so sicer naredili veliko, a vseeno premalo, da bi vsi lahko spali mirno, da bi si lahko na novo uredili dom in normalno zaživeli. Po letu dni so spomini še kako živi, in če rek pravi, da čas celi rane, lahko le upamo, da se ne bodo medtem odprle že nove, stare pa bodo ostale pozabljene.
V četrtek, 3. avgusta 2023, je Agencija za okolje (Arso) za večji del države izdala oranžno opozorilo zaradi dolgotrajnejših nalivov, med katerimi naj bi na naših tleh v kratkem času padla celomesečna količina padavin. A nihče si ni upal predstavljati, da sledijo ure, ki bodo Slovenijo spremenile za vedno. Da se bodo ljudje borili za svoja življenja in reševali svoje imetje. Da bo narava pokazala svojo najbolj surovo moč, ljudje pa tako kot že ničkolikokrat v najtežjih trenutkih najsvetlejšo.
Vse se je sicer začelo nekaj tednov prej, ko je bila zaradi velikih količin padavin namočenost tal velika, vodostaji rek že narasli, tveganje za nastanek poplav pa s tem povečano. Ob takšnih razmerah je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo zgodilo tisto najhujše.
Padavine so ponoči zajele predvsem južno predgorje Julijskih Alp ter Idrijsko, Polhograjsko, Gorenjsko, Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino. Glavnina padavin je padla v manj kot šestih urah, ponekod so izmerili rekordno dnevno višino padavin, več kot 200 milimetrov dežja v 24 urah oziroma več kot 200 litrov na kvadratni meter.
Šlo je za življenje ali smrt
Usoden je bil petek, 4. avgusta, ko je Slovenijo prizadela najhujša naravna ujma v zgodovini. Po občinah so se oglasile sirene za nevarnost, deroče reke in zemeljski plazovi so brezkompromisno odnašali vse pred seboj. Ljudje so se bali za svoje življenje, plezali na strehe hiš in čakali na pomoč. Le nemočno so lahko opazovali, kako jim voda pred njihovimi očmi odnaša življenje, ki so ga poznali do zdaj.
Razsežnosti katastrofe so bile vidne šele zjutraj, ko je celotna Slovenija obnemela ob gledanju posnetkov s Koroške, Zgornje Savinjske doline, Kamnika in drugih najbolj prizadetih območij.
Vasi odrezane od sveta, odtrgani mostovi in ceste, porušene hiše in zasuti avtomobili ter poplavljena naselja in prometne povezave. Aktiviran je bil Državni načrt zaščite in reševanje pred poplavami, ministrstvo za obrambo je aktiviralo načrt Vihra in v intervencijo se je vključila Slovenska vojska. V zrak so se dvignili helikopterji, začele so se evakuacije.
V poplavah in kasneje pri odpravljanju posledic je življenje izgubilo šest ljudi.
Ko se je vreme v soboto nekoliko umirilo, nekatere reke pa so začele upadati in se vračati v svoje struge, so se prebivalci, civilna zaščita, vojska, gasilci in policija lotili odpravljanja posledic.
Fotografije in posnetki, ki so najbolj zaznamovali obdobje katastrofalnih avgustovskih poplav
Hudo je bilo v Mengšu, kjer so gasilci iz poplavljenega vrtca reševali otroke. Takrat je družbena omrežja preplavila forografija gasilca PGD Mengeš Sandia Zajca, ki je požrtvovalno pomagal pri reševanju, medtem ko je voda popolnoma uničila njegov dom.
Na državnem cestnem omrežju so bili porušeni štirje mostovi, od tega trije čez Kamniško Bistrico, in sicer v Stahovici, Domžalah in Beričevem, ter eden čez Mislinjo, v Otiškem Vrhu. V mesecu dni so na vseh teh lokacijah postavili nadomestne montažne mostove, ki stojijo še danes. Spomnimo se posnetka, ko je razbesnela Kamniška Bistrica zrušila most v Stahovici, v trenutku zrušenja pa je bil na mostu tudi voznik avtomobila, ki se je rešil zadnjo sekundo.
Ljudje so pred deročo vodo splezali tudi na strehe svojih hiš in tam čakali na pomoč. Policisti so skupaj z gorskimi reševalci in s pomočjo helikopterjev s streh in dreves rešili več deset ljudi iz vse Slovenije. Spodaj si lahko ogledate posnetek reševanja v Kamniku.
V Prevaljah je hišo družne Fužir pogoltnila reka Meža. Po letu dni družina Fužir, ki šteje osem članov, novega doma še nima, so pa pred kratkim dobili cenitev države za nadomestilo za svoje premoženje, s katero so zadovoljni.
Fotografija porušene hiše Fužirjevih je postala eden izmed simbolov uničujočih poplav.
Prave razsežnosti poplav kažejo predvsem fotografije iz zraka. Največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije je prizadela dve tretjini države oziroma 183 od skupaj 212 občin.
Takoj ko se je narava umirila, so na pomoč priskočili dobri ljudje in spet se je pokazalo, da Slovenija v težkih trenutkih zna stopiti skupaj. Intervencijskim službam so se na terenu pridružili prostovoljci, poprijeli za lopate in pomagali prizadetim v poplavah pri čiščenju kleti, bivalnih prostorov in okolice. Neverjetno hitro so se začeli kazati rezultati pridnih rok.
Za vedno bodo morali zapustiti svoj dom
Nastalo škodo v najhujših poplavah v zgodovini samostojne Slovenije so ocenili na tri milijarde evrov. Na podlagi mednarodne metodologije PDNA je skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje več kot tri krat večja ter znaša okoli 9,9 milijarde evrov.
Ob poplavah sta Slovenijo obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel ter obljubila pomoč Evropske unije. Slovenija je oktobra 2023 Bruselj prosila za pomoč. Iz solidarnostnega sklada EU smo 11. decembra dobili prvih sto milijonov evrov predplačil, še 328 milijonov naj bi Slovenija prejela predvidoma v jeseni 2024.
Skupno je ujma poškodovala 13.084 objektov, od tega 8918 stanovanjskih stavb. Ljudje so ostali brez strehe nad glavo, številne so evakuirali, ker njihovi domovi niso bili varni za bivanje, ogrožali so jih voda in zemeljski plazovi.
Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih je za vseh 343 objektov, ki so se znašli na seznamu za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti, pridobila strokovna mnenja, v tem tednu pa je s seznama odstranila 85 objektov, za katere je s preventivnimi ukrepi mogoče zagotoviti varnost za osebe in njihovo premoženje.
Kot je sicer včeraj povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic bodo teh 85 objektov pristojne službe še enkrat pregledale, ker bi jih s protipoplavnimi ukrepi ali sanacijo plazov lahko ustrezno zavarovali. Hkrati bodo določile zelo kratkoročne ukrepe za zaščito pred morebitnimi novimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Sicer se za vseh 343 objektov, ki so bili na prvem seznamu za odstranitev, zdaj ve, kaj je treba v zvezi s temi objekti narediti, je po poročanju STA še povedal Šefic. Zadnja strokovna mnenja, ki jih je državna tehnična pisarna pripravila, so trenutno v svetu za obnovo v potrjevanju, Šefic pa računa, da bodo to kmalu uredili. Nato sledi še zadnja razgrnitev in potem sprejem na vladi. "S tem bo seznam obdelan in bodo izdani vsi sklepi," je dejal.
Glede obravnave tistih objektov, za katere se je medtem izkazalo, da bi jih eventualno morali dodatno umestiti na seznam objektov za odstranitev, poleg tega je tudi nekaj občin poslalo nekatere predloge za obravnavo, je Šefic dejal, da bo obravnava teh objektov zdaj bistveno lažja, saj so strokovne podlage narejene. Neuradno naj bi postopke glede teh dodatnih objektov končali do konca septembra.
Vlada je sicer do petka sprejela štiri sklepe za 73 objektov, ki jih bodo odstranili, v postopku sprejema na vladi je trenutno sklep za odstranitev še sedmih objektov. Medtem je sklep s 50 objekti v medresorskem usklajevanju, osnutek sklepa za 116 objektov pa bo do 7. avgusta v javni razgrnitvi.
Prve pogodbe z lastniki, katerih objekti bodo ostali na seznamu za odstranitev, bi lahko po besedah Šefica podpisali konec avgusta. V roku meseca dni od podpisa pogodbe z državo bi potem lahko ministrstvo za naravne vire ljudem izplačalo prve odškodnine za njihove domove. Je pa medtem denar za obnovo hiš in stanovanj, dobrih 34 milijonov evrov, vključno s šestim paketom predplačil, nakazanim 16. julija letos, prejelo 7444 fizičnih oseb.
Zavarovalnice so za škodo v avgustovskih poplavah izplačale 150 milijonov evrov odškodnin, skupno pa so za škode, ki so bile posledica naravnih nesreče, poleg uničujočih poplav je bilo lani več neurij s točo in močnim vetrom, izplačale 335 milijonov evrov odškodnin, je objavila agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Odškodnine za avgustovske poplave so tako najvišji izplačani znesek za posamezen dogodek v Sloveniji do zdaj.
Pred dobrim tednom dni smo lahko spremljali lani poplavljeno družino, ki je kot prva dobila ključe novozgrajene hiše. To so v Slovenj Gradcu zgradili s pomočjo donatorjev, medtem ko država nadomestitvenega doma še ni postavila.
Kot je poudaril Šefic, pri zagotavljanju teh objektov pomembno vlogo igrajo občine, ki so pristojne za iskanje zemljišč za nove domove. "Če z nekom avgusta sklenemo pogodbo, ki želi nadomestitveni objekt, bi se lahko gradnja zanesljivo začela letos, seveda pod pogojem, da občina zagotovi zemljišče," je pojasnil Šefic in dodal, da veliko interesa za nadomestitveno gradnjo med ljudmi za zdaj ni.
Marsikdo še ne more mirno spati
Do vključno 27. junija 2024 je bilo iz državnega proračuna izplačanih 740 milijonov evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav. Od tega je 138 občin za intervencije stroške prejelo 78 milijonov evrov, za nujno sanacijo na občinski infrastrukturi pa je 115 občin po predhodnem programu odprave posledic prejelo 218,6 milijona evrov predplačil.
Občine so sicer kritične do po njihovi oceni počasnega dela in sprejemanja odločitev državne tehnične pisarne. Trenutno je največ pripomb zaradi recenzij občinskih projektov sanacije lokalnih cest, mostov, stavb in plazov. Kljub temu da je država sprejela interventni zakon za obnovo po poplavah, ki bi postopke pohitril, je birokratizacija preobsežna, postopki - še posebej kar se tiče prostorske zakonodaje - pa prekompleksni. Nujna sanacija vodotokov po državi je končana, a lokalne oblasti ob tem opozarjajo na prepotrebno trajno sanacijo vodotokov in plazov, kar bi vsem ljudem omogočilo miren spanec.
Posledice poplav se namreč še odpravljajo in ob vsaki slabši vremenski napovedi so ljudje zaskrbljeni, da se bo ponovila katastrofa izpred leta dni. In vreme res ne prizanaša; pred kratkim je neurje spet pustošilo na Koroškem, Logarski dolini in Kamniku, kjer je spet odneslo cesto.
Občani z župani na čelu si zato želijo, da bi dela na terenu potekala hitreje, da bi izvedba sanacijskih in protipoplavnih ukrepov tekla bolj gladko. Anketa, ki jo je Mediana izvedla za POP TV, kaže, da več kot 42 odstotkov ljudi meni, da je popoplavna obnova neučinkovita. Le dobra petina vprašanih pa je mnenja, da je država pri tem uspešna.
V prizadetih občinah je leto po poplavah sanacija v polnem teku, stroji brnijo, zapore cest zaradi del pa so postale nekaj običajnega.V občini Črna na Koroškem imajo trenutno odprtih okoli 20 projektov, v slovenjgraški občini je v fazi izvedbe okoli 30 projektov, še za 50 projektov pa čakajo projektno dokumentacijo. Na področju celotne občine Kamnik je več kot 30 gradbišč, preko 20 gradbišč, tako na cestni kot na vodni infrastrukturi je v rokah občine, ostala dela na vodotokih in državnih cestah pa so v pristojnosti države. Popoplavna obnova bo po predvidevanjih vlade predvidoma trajala pet let, glavni vir sredstev za sanacijo bo od prihodnjega leta sklad za obnovo, kamor se je do konca junija steklo dobrih 88 milijonov evrov.
Kako je bilo pred letom dni in kako so kraji, ki jih je ujma najbolj prizadela, videti danes, si lahko ogledate spodaj.
