Ponedeljek, 7. 10. 2024, 8.59
1 mesec, 2 tedna
Letos v ospredju duševno zdravje na delovnem mestu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Promocija zdravja na delovnem mestu je bila doslej večinoma usmerjena v pogoje, da bi delavci lažje prenašali stres, vendar pa bi morali sistematično začeti spremljati psihosocialne dejavnike tveganja, kar bi morala biti naloga delodajalca, je eden od poudarkov današnje novinarske konference.
"Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu," je osrednja tema in vodilo aktivnosti ob letošnji obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja. Globalno namreč narašča zavedanje o pomenu in aktualnosti duševnega zdravja pri delu, ki pomembno vpliva na zaposlene, delovne organizacije in na celotno družbo.
"Duševno zdravje na delovnem mestu je bilo zelo dolgo spregledano. Poleg tega pa so številne osebe, ki živijo z duševnimi motnjami, še vedno stigmatizirane. Naloga vseh nas je, da ustvarjamo vključujoče okolje, je na novinarski konferenci poudaril Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje in vodja nacionalnega programa duševnega zdravja Mira, ki ga izvaja NIJZ.
Slovenija se glede izvajanja ukrepov za varovanje duševnega zdravja v svetu uvršča v povprečje. V preteklosti se je pozornost posvečala predvsem fizičnemu zdravju, duševni vidik pa ostaja zapostavljen. Ozaveščenost glede tega se sicer dviguje in vse več delovnih organizacij se odloča za uvedbo nekaterih ukrepov, ampak so ti še vedno večinoma individualni.
Hkrati pa se težave prepogosto rešujejo šele takrat, ko se pojavijo, namesto da bi ukrepali preventivno. Preventivno delovanje na področju duševnega zdravja na delovnem mestu krepi zdravje zaposlenih, preprečuje nastanek duševnih težav oziroma jih omili.
Tako preventiva pomembno znižuje stroške in povečuje poslovno uspešnost delovnih organizacij. Neobvladani psihosocialni dejavniki tveganja poslabšajo delovno učinkovitost, povečujejo nevarnost za absentizem in slabo vplivajo na kakovost življenja tako zaposlenih kot njihovih družin. "Raziskave kažejo, da vsak evro v promocijo duševnega zdravja prinese od 2,5 do 4,7 evra prihranka," je povedal Vinko.
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Gre za tveganja, ki jih povzročajo pogoji in organizacija dela ter socialni vidiki, ki vključujejo tudi odnose in značilnosti delovnega okolja in opreme. Ti dejavniki lahko negativno vplivajo na zdravje in varnost pri delu, dobro počutje in tudi produktivnost zaposlenih.
Kadar zaposleni in delodajalci psihosocialnih tveganj ne obvladujejo, se ti pokažejo kot simptomi stresa in prispevajo k nezdravemu delovnemu okolju.
"Duševno zdravje spremljamo na zdravniških pregledih ob nastopu zaposlitve in kasnejših obdobnih pregledih," je povedala Maja Petrovič Šteblaj, podpredsednica Združenja Medicine dela, prometa in športa. "Delavci pogosto enačijo zahteve dela s stresom. Delavec pod stresom je manj učinkovit, pogosto se poškoduje in je bolniško odsoten. Promocija zdravja na delovnem mestu je bila doslej večinoma usmerjena v pogoje, da bi delavci lažje prenašali stres, vendar pa bi morali sistematično začeti spremljati psihosocialne dejavnike tveganja, kar bi morala biti naloga delodajalca," je poudarila Petrovič Šteblaj.
Med psihosocialne dejavnike tveganja denimo lahko uvrstimo prevelike ali premajhne delovne zahteve oziroma obremenitve, slabe odnose na delovnem mestu, premajhno avtonomijo oziroma nadzor zaposlenega nad delovnim procesom.
Pojavljajo pa se tudi nove oblike tveganja zaradi novih okoliščin na trgu dela, na primer delo na daljavo, prekarnost zaposlitve, digitalizacija, slabo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem in podobno.
