Srdjan Cvjetović

Petek,
12. 5. 2017,
11.09

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,95

Natisni članek

Natisni članek

krožno gospodarstvo zeleno gospodarstvo surovine recikliranje trajnostni razvoj Maribor Andrej Fištravec odpadki okoljevarstvo okolje Mestna občina Maribor

Petek, 12. 5. 2017, 11.09

7 let, 2 meseca

Maribor je resno zakorakal v krožno gospodarstvo

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,95
odpadki | Foto Bojan Puhek

Foto: Bojan Puhek

Potem ko je drugo največje slovensko mesto svoj projekt Wcycle lansko jesen predstavilo tudi v Bruslju, je te dni z Ljubljano sogostitelj druge mednarodne konference o krožnem gospodarstvu.

"Štejemo si v čast, da smo razvili Wcycle," je že oktobra po bruseljski predstavitvi na Evropskem tednu regij in mest dejal mariborski župan Andrej Fištravec. Gre za danes že 18 razvojnih projektov mariborskih podjetij v večinski javni lasti, ki, skladno s strategijo krožnega gospodarstva, želijo vsakemu odpadku dati priložnost postati nov vir in nova surovina.

Evropa prepoznala izvrstnost mariborskega projekta

Svoj prostor in čas na bruseljski predstavitvi si je Wcycle izboril, ker so ga v evropskem merilu prepoznali kot primer izvrstne prakse krožnega gospodarstva. Ustvarjajo in izvajajo ga Snaga Maribor, ki odpadke zbira in obdeluje, ter Nigrad, Energetika, Vodovod in Marprom, ki bodo iz tako pridobljenih surovin ustvarili energijo oziroma takšno energijo porabljali.

V Sloveniji še vedno vsak prebivalec dnevno ustvari skoraj en kilogram odpadkov, ki jih še vedno ne znamo izkoristiti, temveč jih večinoma zavržemo skozi drage postopke odlaganja, namesto da bi jih uporabili za nove vire in tako prihranili ne le okolju, temveč tudi svojim denarnicam.

.Snaga Maribor bo dodatno prodajala čiste izhodne frakcije, s tem zaslužkom pa bodo zmanjšali zneske na položnicah občanom za ravnanje z odpadki. Cena obdelave odpadkov bo namreč padla z zdajšnjih 114 evrov na tono na 95 evrov, kar bo srednjeročno gotovo pomenilo nižje račune občanom.

Odloženih in neuporabnih odpadkov bo samo še ena sedmina

Osnovni projekt znotraj pobude Wcycle je sortirnica, ki bo, kot je prepričan Fištravec, občanke in občane razbremenila dragega ravnanja z odpadki. V Snagi Maribor računajo, da bo z novo sortirnico delež odloženih odpadkov, torej tistih, ki jim ni mogoče najti novega namena, padel s 44 na 14 odstotkov, ob tem pa še poudarjajo, da je ravno odlaganje najdražji del procesa ravnanja z odpadki.

Video: Kaj bo Mariboru prinesla načrtovana sortirnica. Vir: Snaga maribor/YouTube

Mariborčanom nižje položnice, drugim regijam zgled in vzor

Wcycle pa ima še veliko širši pomen – po besedah mariborskih snovalcev in podpornikov Wcycle takšen pogled na odpadke pomemben korak za višanje kakovosti bivanja v mestu in za nižanje stroškov bivanja.

Koristi bo prinesel tudi bližnjim regijam, saj bo operativni regionalni center za ravnanje z odpadki obenem razvojni pilotni center za načrtovanje in izvajanje operacij za predelavo odpadkov drugod po Sloveniji.

Nova delovna mesta in nove priložnosti

Projekt Wcycle bo na poti do svojega polnega obsega ustvaril še okrog sto novih delovnih mest, od tega pa vsaj petina za kadre z visoko ali podiplomsko izobrazbo.

Tudi o tem bo gotovo tekla beseda na drugi mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu, ki poteka v Ljubljani in Mariboru. Največji slovenski mesti gostita več kot 500 udeležencev z vsega sveta in bosta tudi na ta način svetu pokazali, zakaj je ravno Slovenija idealen primer za začetno nabiranje najboljših praks krožnega gospodarstva.

Recikliranje je zgolj prvi korak na poti do krožnega gospodarstva. | Foto: Marjan Žlogar Recikliranje je zgolj prvi korak na poti do krožnega gospodarstva. Foto: Marjan Žlogar

"Slovenija mora postati vodilna država za prehod v krožno gospodarstvo"

"Prednost Slovenije je njena velikost, gospodarska razvitost in družbena kohezija, kar ji omogoča vlogo pilotske države za najmočnejše sprejemanje prehoda v krožno gospodarstvo in priložnost za poslovne priložnosti ter nova znanja in izkušnje tako zase kot za druge," je povedala organizatorica konference Ladeja Godina Košir. "Digitalizacija omogoča krožno gospodarstvo, predvsem v Sloveniji pa imamo zeleno v krvi, zato mora Slovenija postati vodilna država za prehod v krožno gospodarstvo."

Fisštravec: Mestne občine ne morejo same prevzeti bremena

Mariborski župan je na omenjeni konferenci poudaril, da je Mestna občina Maribor od leta 2015 vsako leto sprejela strateški dokument, ki se nanaša na Wcycle: "Leta 2015 Strategijo ravnanja z odpadki, kjer je sistem krožnega gospodarjenja prvič konkretno omenjen, leta 2016 Trajnostno urbano strategijo, kjer je projekt Wcycle že opredeljen kot eden od ključnih razvojnih projektov mesta, 2017 pa še Izvedbeni načrt Trajnostne urbane strategije, kjer pa so navedene tudi predvidene investicije, kot tudi časovnica za njihovo realizacijo."

Štejemo si v čast, da smo razvili Wcycle," je že oktobra po bruseljski predstavitvi na Evropskem tednu regij in mest dejal mariborski župan Andrej Fištravec.  | Foto: Bor Slana Štejemo si v čast, da smo razvili Wcycle," je že oktobra po bruseljski predstavitvi na Evropskem tednu regij in mest dejal mariborski župan Andrej Fištravec. Foto: Bor Slana

Ob tem je sicer opozoril, da zdajšnji sistem financiranja, kjer ima glavno vlogo država, mestnim občinam ne omogoča prevzema bremen razvoja mest in funkcionalnih regij mest. "Prav tako s sredstvi, ki jih dobimo skozi mehanizme financiranja razvoja mest, nikakor ne pokrijemo potreb, ki smo jih s strategijami identificirali," je dodal.

Končal je vendarle optimistično: "Vesel sem, da smo tik pred zasaditvijo prve lopate za izgradnjo tehnološko najnaprednejšega obrata za predelavo in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v Evropski uniji, ki je istočasno tudi cenovno najugodnejša v primerjavi z industrijo predelave in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji. Na ta način v Mariboru začenjamo udejanjiti koncept krožnega gospodarstva na način, da smo pri tem vodilno mesto in ne, kar je sicer tudi pozitivno, samo sledilec."

Slovenija, Finska in "krožni čudež" Nizozemska za zgled vsemu svetu

Na drugem dnevu konference v Mariboru bo tudi Attila Turos iz Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki bo predstavil globalno pobudo tega združenja za prehod v krožno gospodarstvo (Global Circular Economy Initiative). Ta je za Slovenijo posebej zanimiva in pomembna, ker nas skupaj s Finsko opredeljuje kot eno od dveh ključnih zgledov celovitega krožnega prehoda, to je prehoda v krožno gospodarstvo. V sklepnem delu konference bo spregovoril tudi slovenski premier Miro Cerar.

Veliko primerov dobre prakse pri prehodu v krožno gospodarstvo sicer zagotavlja Nizozemska, zaradi česar se jo je že prijel vzdevek "krožnega čudeža". Nekateri izmed ustvarjalcev tega čudeža bodo po tem, ko so prvi dan že predstavili svoje izkušnje v Ljubljani, spregovorili tudi na drugem konferenčnem dnevu v Mariboru.