Torek, 11. 3. 2025, 23.26
1 ura, 24 minut
Migracije močno upadajo, ograje ostajajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Slovenska policija v zadnjem obdobju beleži velik upad nedovoljenih vstopov v državo. Od 1. januarja do 9. marca letos jih je bilo 2.727, kar je 63 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 7.455, so za Siol.net sporočili s policije.
Skopi so
Policija na vprašanja o vzrokih za spremenjene migracijske trende odgovarja skopo: "Upad števila nedovoljenih vstopov pripisujemo delni preusmeritvi nedovoljenih migracij in tudi vremenskim razmeram na glavnih poteh. Migracijski tokovi so se delno preusmerili čez Madžarsko."
Ustavljeno po padcu Bašarja Al Asada
A podatki kažejo, da je upad migracij očitno povezan s padcem režima Bašarja Al Asada decembra lani v Siriji, po katerem se je del Sircev iz Evrope začel vračati v domovino. Kot kažejo podatki, pa se je zaustavil tudi prihod državljanov Sirije po balkanski migrantski poti, ki vodi čez Hrvaško in Slovenijo.
Med letoma 2017 in 2018 je v javnosti odmeval primer sirskega begunca Ahmada Šamija, ki je zaprosil za azil. Poskus njegove deportacije je novembra 2017 privedel do protestov civilne družbe, med drugim zato, ker se je Šami aktivno vključeval v skupnost in je veljal za zgledno integriranega migranta.
Bilo jih je le 69
Zadnje celovite podatke o nedovoljenih prestopih meje ima policija za letošnji januar, ko je zabeležila 69 vstopov državljanov Sirije. Lanskega januarja jih je bilo kar 1.774 oziroma več kot polovica vseh. Skupaj je bilo januarja lani 3.427 nedovoljenih vstopov v državo (največ torej iz Sirije, sledili so državljani Maroka in Afganistana). Med letošnjimi migranti v januarju prevladujejo Afganistanci, sledijo pa državljani Maroka in Bangladeša. Kot zapisano, Sircev je bilo le 69.
Južna meja
Veliko večino nedovoljenih prehodov je policija zabeležila na južni meji s Hrvaško – 97 odstotkov vseh vstopov januarja lani in 84 odstotkov januarja letos.
Odgovarjajo z enim stavkom
Na policiji tudi na vprašanje o tem, kako poteka sodelovanje predvsem s Hrvaško, a tudi z Italijo, ter ali so pri tem kakšne težave, odgovarjajo z enim stavkom: "Sodelovanje z navedenima državama poteka dobro."
Suspenz schengna
Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije se sicer od novembra 2023 srečujejo na rednih tristranskih srečanjih, na katerih usklajujejo delovanje treh držav na področju migracij. Srečanja so tudi posledica odločitve Italije, ki je mesec pred tem uvedla začasni nadzor na meji s Slovenijo, ta pa je potem schengenska pravila suspendirala na mejah s Hrvaško in Madžarsko.
Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije se od novembra 2023 srečujejo na rednih tristranskih srečanjih, kjer usklajujejo migrantsko politiko.
Do poletja skupne policijske patrulje
Na zadnjem tristranskem sestanku januarja v Novi Gorici so notranji ministri po več kot enoletnem usklajevanju podpisali memorandum o skupnih patruljah na hrvaški zunanji meji, ki je od 1. januarja 2023 tudi meja schengenskega območja. Delovati naj bi začele do poletja.
Ukinitev nadzora na mejah?
Notranji minister Boštjan Poklukar je takrat ocenil, da bo tako hrvaška zunanja meja še bolj zavarovana in bo s tem izpolnjen eden od pogojev za ukinitev nadzora na notranjih schengenskih mejah. Za zdaj sicer velja, da bo nadzor ohranjen najmanj do 18. junija.
Upiranje in popuščanje Hrvaške, pritisk na BiH
Hrvaški notranji minister Davor Božinović je navedel, da so lani zabeležili 58-odstotni padec nezakonitih migracij glede na leto pred tem. Hrvaška se je sicer upirala skupnemu nadzoru z argumentom, da obvladuje migrantske tokove. Vse tri države sicer pričakujejo, da bodo v Bosno in Hercegovino kmalu napoteni pripadniki Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) v BiH.
Neučinkovite in nehumane tehnične ovire
Slovenija sicer še vedno vztraja pri varovanju meje z rezilnimi žicami in panelnimi ograjami, čeprav so stranke zdajšnje vladne koalicije v volilni kampanji zagotavljale, da jih bodo odstranile. V koalicijsko pogodbo so poleti 2022 zapisali: "Do konca leta bomo odstranili rezilno žico in vse druge tehnične ovire na meji, saj so se izkazale za neučinkovite in nehumane."
Ob začetku odstranjevanja rezilnih žic julija 2022 so napovedali, da bo odstranjena v 150 delovnih dneh.
150 delovnih dni bo dovolj
Ministrstvo za notranje zadeve smo vprašali, kako poteka projekt odstranjevanja ograj in zakaj je tako počasen. Ob začetku odstranjevanja rezilnih žic julija 2022 so namreč napovedali, da bo odstranjena v 150 delovnih dneh. Julija 2024 je ministrstvo navedlo, da so odstranili 28 kilometrov žice in 70 kilometrov ograje.
"Odstranjevanje ograje je koalicijska zaveza, ki jo uresničujemo. Na dan 14. julij 2022 je bilo na meji s Hrvaško postavljenih 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelne ograje. Do zdaj je bilo odstranjenih skoraj 28 kilometrov rezilne žice in 92,5 kilometra panelne ograje," so odgovorili na ministrstvu.
Niti metra žice
Iz odgovora izhaja, da od lanskega julija niso odstranili niti metra rezilne žice, medtem ko so odstranili dodatnih 22,5 kilometra panelne ograje. Na ministrstvu niso odgovorili na vprašanje, kdaj bodo na južni meji odstranjene vse tehnične ovire.
Evropska komisija je v torek predstavila predlog nove uredbe EU, s katerim želi pospešiti vračanje migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v uniji, v tretje države. Predlog vključuje tudi pravno podlago za vzpostavitev centrov za vračanje zunaj EU, v katere bi na podlagi sporazumov s tretjimi državami pošiljali migrante, ki so nezakonito v uniji.
Henna Virkkunen
"Trenutno je evropska politika vračanja neuspešna, vrnjenih je le 20 odstotkov zavrnjenih migrantov. Osebe, ki so jim odredili vrnitev, pogosto pobegnejo oblastem, številni gredo v drugo državo," je ob predstavitvi predloga uredbe o vračanju migrantov povedala pristojna podpredsednica Komisije Henna Virkkunen. Gre za enotna pravila in postopke v vseh državah članicah. Tako bodo postopki vračanja hitrejši, enostavnejši in bolj predvidljivi, je povedala.Predlog predvideva uvedbo evropske odločbe o vrnitvi. Tako bo po besedah Virkkunen jasno, da če ena članica posamezniku odredi, da mora zapustiti državo, to pomeni tudi, da mora zapustiti EU.
"Vzpostavljamo možnost, da države članice neposredno izvršijo odločbo o vrnitvi, ki jo je izdala druga država članica, brez dodatnih nacionalnih postopkov," je pojasnil evropski komisar za migracije Magnus Brunner. Osrednji cilj predloga je namreč zagotoviti medsebojno priznavanje odločb, ki bo sprva prostovoljno, od julija 2027 pa obvezno.
Magnus Brunner
Poleg tega prinaša pravno podlago za vzpostavitev centrov za vračanje migrantov zunaj EU, v katere bodo članice na podlagi sporazumov s partnerskimi državami lahko pošiljale posameznike, ki so prejeli končno odločbo o vrnitvi in torej nezakonito bivajo v uniji. Tovrstne sporazume bodo lahko države članice sklenile samo z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic. Med drugim bodo morali biti v sporazumih določeni postopki premestitve posameznika, pogoji za njegovo bivanje v tretji državi, pa tudi neodvisni mehanizem spremljanja izvajanja sporazuma, je razvidno iz predloga. Mladoletnikov brez spremstva in družin z otroki sporazumi ne bodo smeli vključevati. Komisar je povedal še, da tovrstnih centrov ni mogoče primerjati z dogovorom o vračanju migrantov, ki ga je z Ruando sklenilo Združeno kraljestvo, niti z dogovorom med Rimom in Tirano o vzpostavitvi migrantskih centrov v Albaniji.Po navedbah Virkkunen in Brunnerja želi Komisija z uredbo urediti tudi pravice in dolžnosti migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, še posebej za tiste, ki predstavljajo varnostno grožnjo.
Nova uredba, ki velja neposredno v vseh državah članicah, bo nadomestila direktivo o vračanju iz leta 2008. Komisija je sicer predlog spremembe direktive predstavila že leta 2018, a ni prejel podpore evropskih poslancev in držav članic. Zato je predstavila nov predlog.
