Petek, 12. 5. 2023, 12.55
1 leto, 6 mesecev
Mesec: Tudi sam sem se soočil z izgorelostjo #video
Na Nacionalnem inštitutu za duševno zdravje je v okviru STAkluba potekala okrogla miza z naslovom "V skrbi za duševno zdravje", na kateri so nastopili kar štirje ministri in ministrica. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je napovedal, da bo zakon o psihoterapevtski dejavnosti sprejet letos, minister za delo Luka Mesec pa je razkril, da se je tudi sam znašel v duševni stiski.
Slovenska vlada je letošnje leto razglasila za leto duševnega zdravstva. Ivan Eržen, strokovni direktor NIJZ, je povedal, da je skrb za duševno zdravje eden od največjih izzivov za našo družbo. Posebej bi rad poudaril na destigmatizacijo duševnih stisk. Ljudi moramo opolnomočiti, da o duševnih stiskah spregovorijo in poiščejo pomoč. V okviru NIJZ deluje nacionalni program duševnega zdravja MIRA, ki naslavlja problematiko duševnih stisk, in pri tem programu sodelujejo tudi različna ministrstva.
Več bolniških dopustov zaradi psihe kot raka
Največ duševnih stisk se začne v družini, na delovnem mestu in zaradi socialnega položaja, je opozoril minister za delo Luka Mesec. "Mi to naslavljamo z različnimi politikami: dvig pokojnin, socialnih transferjev, minimalne plače – vse to so ukrepi, s katerimi blažimo stiske ljudi. Naslednje področje je družina. Samo lani se je v Sloveniji zgodilo 13 femicidov," je povedal Mesec, ki je napovedal, da bodo na ministrstvu okrepili kapacitete varnih hiš in delo socialnih delavcev na terenu. "Zadnje področje je delo. Lani smo prvič prešli na to, da je bilo več bolniških dopustov zaradi duševnega zdravja kot rakotvornih obolenj. Ta podatek je alarmanten," je opozoril.
Mesec je razkril, da se je tudi sam soočil z izgorelostjo: "Ampak ne zaradi preveč dela, temveč zato, ker se mi je delo zdelo sizifovo." Kasneje je pojasnil, da je izkusil, kako je delati v slabem kolektivu in kako lahko zaradi tega "življenje postane pekel".
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je opozoril, da so otroci, učenci in mladostniki velik del časa v šolah in da se tam ne soočajo samo s stresnimi situacijami. "V času epidemije smo lahko videli, da je šola lahko tudi preventiva, saj so socialni stiki blagodejni za duševno zdravje. Življenje dostikrat teče tako, da starši nimajo veliko časa za stike z otroki, zato ima šola še toliko večji vpliv na otroke in mladostnike," je dejal Felda.
Bešič Loredan: Zakon o psihoterapevtski dejavnosti že letos
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je povedal, da so na ministrstvu prvič vzpostavili sektor za duševno zdravje in da se intenzivno ukvarjajo s tem, da vzpostavijo dostopno mrežo storitev na področju duševnega zdravja. Druga prioriteta je po njegovih besedah zakon o psihoterapevtski dejavnosti.
"Pri nas je psihoterapevtska dejavnost neurejena, nekontrolirana in povsem prepuščena trgu. V kratkem bo vzpostavljena široka skupina tako uporabnikov kot izvajalcev in našli bomo kompromis, kako psihoterapevtsko dejavnost ustrezno regulirati, jo vključiti v javno zdravstveno mrežo. Zakon o psihoterapevtski dejavnosti bi lahko v nekaj tednih, mesecih objavili v javnosti. Cilj je zakon sprejeti v letošnjem letu," je napovedal zdravstveni minister.
Bešič Loredan je ocenil, da bi lahko bili prvi obrisi kadrovske popolnitve na področju duševnega zdravja vidni šele čez tri, štiri leta. Ampak vsesplošen fenomen po svetu je, da je kadra premalo. "Če 15 let nismo delali na tem področju, težko ta problem rešimo v enem letu. Moramo se zavedati, da tretjina zdravstvenega kadra po epidemiji ne želi več delati na tem področju," je izpostavil.
Kako v prihodnjih letih zagotoviti dovolj kadra na področju duševnega zdravja, bo ena od prioritet mandata, je povedal minister za visoko šolstvo Igor Papič. "V preteklosti smo govorili, kako preusmeriti mlade na določena področja. Danes je brezposelnost zelo nizka in stari ukrepi niso učinkoviti. Vidim možnost, da se okrepi štipendiranje tujcev, ki bi prišli na izobraževanje v Slovenijo. Vem, da je to lahko občutljivo področje, ampak moramo se zavedati, da se cela Evropa sooča s pomanjkanjem ustreznega kadra," je dejal Papič.
"Senzacionalistično poročanje o tragedijah ne pomaga"
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da ljudem kultura pomaga osmišljati in jasno videti stvari, kar prispeva k duševnemu zdravju. Po njenih besedah se ob vsaki tragediji pojavi tudi vprašanje, kako o tem poročati v medijih. "Pripravljamo ukrepe za novinarje, ki bi izboljšali njihov položaj, tako da bi lahko svoje delo opravljali poglobljeno in profesionalno. Poleg tega bomo pripravili pilotne projekte za novinarje, da jim bomo pomagali pri tem, kako se lotiti te občutljive problematike. Senzacionalistično poročanje o tragedijah namreč ni prava smer," opozarja Vrečko.
Eden od največjih problemov na področju duševnega zdravja je sicer stigma, opozarjajo strokovnjaki. "Če nas boli roka, ne bomo nič razmišljali in bomo šli k zdravniku. Ko pa se znajdemo v duševni stiski, je drugače. V Sloveniji gremo raje v gostilno in spijemo pivo ali dve in upamo, da bo šlo mimo," je slikovito dejal Bešič Loredan, ki si pri vzdrževanju duševnega zdravja pomaga s sprehodi ob morju in meditacijo.
72