Ministrstvo za večjo konkurenčnost železniškega prometa načrtuje številne projekte

Železnice so na področju infrastrukture po besedah ministrice Alenke Bratušek absolutna prioriteta vlade, kar se kaže tudi skozi načrtovana proračunska sredstva. Za prihodnje leto je načrtovanih skoraj 1,1 milijarde evrov, v letu 2026 pa skoraj 1,2 milijarde evrov, je pojasnila in poudarila, da gre za zgodovinsko visoke številke. Samo za železniško infrastrukturo bo prihodnje leto namenjenih 627 milijonov, leto pozneje pa nekaj manj kot 765 milijonov evrov.

V Sloveniji je 1.207,7 kilometra železniških prog, od tega 607 kilometrov glavnih in skoraj 599,9 kilometra regionalnih. Po ministričinih pojasnilih je nekaj več kot polovica glavnih prog dvotirnih, če želimo slediti trendom in zagotoviti, da Slovenija ostane vozlišče Evrope, pa je treba povezave nadgraditi.

Kaj se gradi in kaj je v načrtih?

Med največjimi projekti, ki se danes že izvajajo, je izpostavila nadgradnjo nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani v vrednosti 58,7 milijona evrov, nadgradnjo železniške postaje Ljubljana (255 milijonov evrov), uvedbo daljinskega vodenja prometa (180,5 milijona evrov), nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica (61,7 milijona evrov) in nadgradnjo proge Ljubljana–Divača, ki je razdeljena na več odsekov (331,3 milijona evrov).

Foto: STA Med največjimi projekti, ki se bodo gradili v naslednjih letih, pa je naštela nadgradnjo železniške proge na odseku Maribor–Ruše (190 milijonov evrov), prvo etapo nadgradnje proge državna meja–Dobova pri Krškem (45,7 milijona evrov), drugo etapo te povezave pri Sevnici (65 milijonov evrov) in nadgradnjo železniškega vozlišča na Jesenicah (139,5 milijona evrov).

Hitrosti potniških vlakov do 160 kilometrov na uro?

"Glavni strateški cilji, ki jih želimo doseči z nadgradnjo ali pa tudi novogradnjo, so povečanje prepustnosti prog, doseganje standardov TEN-T, kar je tudi evropski pogoj, narediti vlake prijaznejše za javni potniški promet ... Da bi nam uspelo nagovoriti čim več ljudi, da uporabljajo vlake, pa moramo zagotoviti konkurenčen čas vožnje," je poudarila. Želja ministrstva je, da bi hitrosti za potniške vlake na določenih odsekih dosegle 160 kilometrov na uro, tovornih pa sto kilometrov na uro.

Večji izziv kot zagotavljanje finančnih sredstev za projekte je po ministričinih besedah umeščanje projektov v prostor. Na gorenjski progi sta trenutno po njenih besedah v pripravi dva prostorska načrta. Prvi se nanaša na povezavo Ljubljana–Kranj, drugi pa Kranj–Jesenice.

Direktorica direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in vodja sektorja za investicije v železnice DRSI Dejan Jurkovič Foto: STA Danes se z vlakom med Ljubljano in Kranjem vozimo 31 minut, po končani optimizaciji in dvotirnosti naj bi se čas vožnje zmanjšal na 22 minut, čas za pot z mednarodnim vlakom, ki med krajema nima postankov, naj bi se z današnjih 20 minut zmanjšal na 15 minut.

"Ampak glavni učinek te dvotirnosti bo povečanje števila vlakov, kar pomeni t. i. taktni vozni red, ki bi v konicah razbremenil ceste od Kranja do Ljubljane," je dejala ministrica.

"Naša želja je, da bi bil državni prostorski načrt za dvotirnost proge do Kranja sprejet naslednje leto nekje do junija. Potem je to vse treba sprojektirati, mislim pa, da je realna ocena, da bi lahko gradnja stekla mogoče v dveh, treh letih," je dejala.

Tudi na drugem delu proge, od Kranja do Jesenic, so po njenih besedah predvidene optimizacije. "Ampak tu z dokumenti še nismo tako daleč, da bi lahko povedala, koliko točno bi bil čas potovanja in kilometri krajši," je dodala.

Spomnila je tudi na gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, kjer se enotirna proga že gradi, načrtovana pa je še gradnja vzporednega tira.

Od Ljubljane do Kopra v eni uri?

Čas želijo skrajšati tudi na progi med Borovnico in Logatcem, in sicer s 16 na devet minut. Progo pa bi skrajšali z 22,3 na 19 kilometrov. "Tudi tu je vlada že sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta," je dejala. Na odseku med Logatcem in Postojno želijo čas vožnje skrajšati s 23 na 13 minut, med Postojno in Divačo, kjer vožnja trenutno traja 33 minut, pa dokumentacija še ni tako daleč, da bi ocenili prihranke. "Pripravljamo strokovne podlage za to, da bomo lahko začeli pobudo za državni prostorski načrt," je dodala.

Potovalni čas med Ljubljano in Koprom si prizadevajo skrajšati z zdajšnjih slabih dveh ur in pol na eno uro. Takšen čas bi bil po njenih besedah konkurenčen ne samo avtobusom, ampak tudi avtomobilom.

Foto: STA Na relaciji Zidani most–Zagorje želijo čas vožnje skrajšati s 14 na devet minut, od Zagorja do Kresnic pa z 18 na 12 minut. Vse te nadgradnje in optimizacije bi skrajšale tudi pot od Maribora do Ljubljane, ki danes traja nekaj več kot dve uri, ciljajo pa na uro in 40 minut, kar bi bilo prav tako konkurenčno vožnji po cesti.

Med regionalnimi progami je izpostavila povezavo Ljubljana–Kamnik. "To progo želimo narediti dvotirno in čas vožnje skrajšati z 32 na 24 minut," je dejala. Prav tako si dvotirnosti želijo med Ljubljano in Metliko, da bi lahko uvedli taktne vozne rede in s tem povečali število potnikov.

Aktivno se ukvarjajo z ljubljanskim železniškim vozliščem

Med novimi progami, s katerimi se po njenih besedah aktivno ukvarjajo, je ljubljansko železniško vozlišče, kjer si želijo predvsem na obrobje Ljubljane umakniti tovorni železniški promet. Strokovnjaki iščejo možnosti optimizacije, je dejala.

Druga nova proga pa je povezava med brniškim letališčem in Ljubljano. "Tudi tu še ni čisto dokončno določena trasa," je dejala in poudarila, da teh ne določajo politiki, ampak stroka. Prav tako se strokovnjaki ukvarjajo z možnostjo hitre proge med Ljubljano in Mariborom. "To bi bila nova proga, dovoljevala bi hitrosti do 250 kilometrov na uro," je dejala.