MNZ zavrača trditve, da izvaja pritiske na prosilce za azil

Prosilci za azil niso v nikakršnem zaporu in se lahko do pravnomočno končanega postopka mednarodne zaščite povsem svobodno gibljejo kjerkoli na območju Slovenije, so še dodali na ministrstvu. "Trditev, da se prosilci za azil nimajo pravice svobodno izražati, je neresna" Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) poudarja, da je neresna trditev, da se prosilci za azil nimajo pravice svobodno izražati, saj so se že nekajkrat sestali z novinarji, se udeleževali tiskovnih konferenc in tudi nastopali v TV in radijskih oddajah. "Osebje Azilnega doma jih pri tem nikakor ne ovira, na tiskovni konferenci pa so se novinarji lahko tudi prepričali o odprtosti doma in o tem, da so lahko govorili prav z vsakih prosilcem, ki je to želel," so pojasnili. "Hišni red takšne ustanove je potreben" "Glede na to, da v Azilnem domu bivajo prosilci iz različnih kulturnih, verskih in socialnih okolij je seveda hišni red takšne ustanove potreben," še pravi MNZ in dodaja, da "nikakor ne pristajamo na trditve, da je strog in nehuman, saj z njegovimi pravili skušamo vsem stanovalcem zagotoviti čisto, varno, strpno in urejeno okolje". V zvezi s prosilcema, ki gladovno stavkata in sta nastanjena v oddelku za omejevanje gibanja v Azilnem domu na Viču, ministrstvo pojasnjuje, da sta prosilca za mednarodno zaščito februarja letos nezakonito vstopila v Slovenijo, kjer ju je prijela policija, v nadaljevanju postopka pa sta zaprosila za mednarodno zaščito.

"Ko sta bila pripeljana v Azilni dom, sta bili sprejeti njuni prošnji za mednarodno zaščito, še pred tem sta bila s strani Pravno-informacijskega centra v jeziku, ki ga razumeta, podrobno informirana o poteku postopkov za priznanje mednarodne zaščite in tudi o njunih pravicah in dolžnostih," poudarja MNZ.

Zaradi neugotovljene identitete azilanta na oddelku za omejevanje gibanja

Ministrstvo tudi dodaja, da jima je bila zaradi neugotovljene identitete -bila sta tudi brez osebnih dokumentov - in zaradi suma zlorabe postopka, saj sta se njuni izjavi razlikovali od izjav, ki sta jih podala na pristojni policijski postaji, v skladu z določili zakona o mednarodni zaščiti odrejeno bivanje na oddelku za omejevanje gibanja.

"Že naslednji dan so ju obiskali nekateri prosilci za mednarodno zaščito, ki bivajo v Azilnem domu, kar demantira trditve, da so jima prepovedani obiski," poudarja ministrstvo in dodaja, da sta se kljub temu samopoškodovala z ostrim predmetom.

"Takoj jima je bila nudena medicinska pomoč dežurnega zdravnika v samem Azilnem domu, nato pa sta bila odpeljana na urgentni blok Kliničnega centra. Ta dan ju je dvakrat pregledal tudi dežurni psihiater, ki je ocenil, da ne potrebujeta nujne psihiatrične pomoči in da se lahko vrneta v Azilni dom. Takoj zatem sta začela odklanjati hrano in se odločila za gladovno stavko. Kljub njunemu zavračanju vsakršne pomoči, zdravstveno in psihosocialno osebje stalno spremlja stanje obeh prosilcev. Ob vseh obiskih medicinskega osebja jima je tudi zagotovljeno profesionalno tolmačenje v njun materni jezik," je še pojasnilo MNZ.