Četrtek, 26. 12. 2024, 6.37
2 uri, 55 minut
Na god svetega Štefana po državi tradicionalni blagoslovi konj #video
Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, so se na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2024 so priredili v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju. Kaj pravi legenda o sv. Štefanu?
V Šentjerneju na Dolenjskem, kjer Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja Stara vas in občina prirejata tradicionalni 166. blagoslov konj, so se konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu. Konjeniška povorka se je nato odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana v Dolenji Stari vasi, kjer se je začel obred z blagoslovom. Predstavili so se domači konjeniki in njihovi gostje.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavetništvo nad konji.
Konje na današnji dan blagoslavljajo še v številnih krajih po državi. Na primer v Šentrupertu na Dolenjskem, Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Igu, v Šentilju pri Velenju, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju, v Orehku v občini Postojna in še drugje.
Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili kot nadomestilo za eno od poganskih božanstev, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavetništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.