Sreda, 18. 9. 2024, 10.05
2 meseca, 1 teden
V Studencih v Mariboru geolocirali 30 neeksplodiranih bomb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,04
Na mesto je po nekaterih ocenah padlo okrog 30 tisoč bomb ali polovica vseh odvrženih na Slovenijo.
V času, ko mineva 80 let od obsežnih bombardiranj Evrope, s katerimi so zavezniki pospešili poraz nacistične Nemčije, sta Geodetski inštitut Slovenije in raziskovalec bombardiranj Sašo Radovanovič izvedla pilotni projekt geolociranja neeksplodiranih letalskih bomb iz druge svetovne vojne na območju Studencev v Mariboru.
Ugotovitve so za varnost ljudi in premoženja šokantne, saj so na okrog sto hektarjev velikem območju geolocirali kar 30 potencialnih neeksplodiranih bomb, je povedal Radovanovič, Mariborčan, ki je Geodetskemu inštitutu zagotovil stare posnetke bombardiranja Studencev.
"Tri bombe smo geolocirali na travniku pred Srednjo prometno šolo, eno pod šolo, štiri na območju Kadetnice, eno v športnem parku pred Kadetnico, eno pod parkiriščem Tuševega centra, eno med Petrolovim bencinskim servisom in novimi stanovanjskimi bloki v Studencih ter tudi v krožišču," pravi Radovanovič.
"Nemški podatki kažejo na 90-odstotno verjetnost, da je bomba tam, kjer se na posnetku, ki so ga zavezniki naredili takoj po bombardiranju, vidi krater neeksplodirane bombe," pojasnjuje Radovanovič, sicer avtor razstave o zavezniških bombardiranjih Slovenije, ki je do februarja na ogled v Parku vojaške zgodovine Pivka.
Maribor je bil v letih 1944 in 1945 najbolj bombardirano mesto v Sloveniji in tudi Jugoslaviji. V mestu je bila namreč pomembna infrastruktura, železnica in tovarna za izdelavo letalskih komponent, poleg tega so imeli Nemci v Kadetnici, današnji Vojašnici generala Maistra, vojaško šolo.
Na mesto padlo okoli 30 tisoč bomb
Radovanovič po trenutno obdelanih podatkih in posnetkih iz arhivov v ZDA, Angliji in Nemčiji ocenjuje, da je na mesto padlo okrog 30 tisoč bomb ali polovica vseh odvrženih na Slovenijo. Deset odstotkov naj jih ne bi eksplodiralo in so potencialna nevarnost.
"Neeksplodirane bombe smo v pilotnem projektu iskali po klasičnem postopku, kot to delajo Nemci, Avstrijci in Angleži. Za osnovo smo vzeli le eno bombardiranje, 8. marca 1945," je povedal Radovanovič, sicer soavtor lani izdane knjige Bombardiranje Slovenije 1944–1945, ki bo kmalu posodobljena z novimi podatki.
Neeksplodirane bombe tudi pod hišami in cestami
Dr. Dalibor Radovan z Geodetskega inštituta Slovenije pravi: "Radovanovič je posredoval vojne posnetke z označenimi kraterji neeksplodiranih bomb in prosil, da izračunamo lokacijo v državnem koordinatnem sistemu s pomočjo primerjave z novimi, sodobnimi posnetki območja, s katerimi za celotno državo razpolaga Geodetska uprave Slovenije."
"Za te male kraterje smo določili koordinate in ugotovili, kje na novem posnetku naj bi bile. Ugotovili smo, da so nekatere lokacije kraterjev zdaj tudi pod hišami in cestami, ki so jih zgradili po vojni," je povedal Radovan.
Studenci so bili med drugo svetovno vojno praktično nenaseljeno območje na obrobju mesta, a so bili pomemben cilj bombardiranj, saj so bili tam železniški kolodvor, delavnice južne železnice in Kadetnica. "Ker so po vojni območje pozidali, so morda kakšne bombe že odstranili med gradnjo. A glede na to, da se lahko zarijejo tudi do osem metrov globoko, je bolj verjetno, da so še vedno tam, kjer smo jih geolocirali," pravi Radovanovič.
Lokacije določili na podlagi črno-belih posnetkov
Na vprašanje, zakaj je inštitut ocenil, da gre za zanimiv projekt, v katerem želi sodelovati, je Radovan povedal, da so primerjave posnetkov stare in nove konfiguracije terena že delali, vendar ta projekt s pomočjo geodetskih podatkov poleg tega lahko pripomore k rešitvi pomembnega družbenega problema: "Saj se tudi sicer z analizami podatkov večkrat na podobno ukvarjamo z različnimi družbenimi problemi, na področjih od infrastrukture do kmetijstva, pri čemer sodelujemo z različnimi ministrstvi."
"Zanimajo nas vsa področja, kjer lahko določamo geolokacijo topografskemu objektu ali čemu drugemu. Zanimalo nas je tudi, kako natančno lahko določimo lokacije iz tako starih črno-belih posnetkov, ki so lahko že precej poškodovani in tudi posneti z drugačne višine kot naši. Tokrat smo imeli prvič opravka z izvidniškimi posnetki iz vojne, kar predstavlja zelo zanimivo primerjavo v časovnem razponu med letom 1945 in zdaj. Ugotovili smo, da je natančnost določitve kraterjev približno od pet do deset metrov," je pojasnil.
Slovenija nima preventivnega sistema za odkrivanje neeksplodiranih ubojnih sredstev
Radovanovič in Radovan sta se za pilotni projekt odločila samoiniciativno, da bi opozorila na resnost grožnje starih neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), ki na celotnem bombardiranem območju Evrope še vedno predstavljajo nevarnost. Na to v zadnjem času opozarja tudi vrsta odkritij NUS iz druge svetovne vojne v Novi Gorici.
V primerjavi s Slovenijo ima več držav, na primer Nemčija in Avstrija, izdelan sistem preventivnega odkrivanja NUS, kar pomeni najmanj to, da je na najbolj ogroženih območjih obvezen varnostni pregled terena pred kakršnimkoli gradbenim posegom.
Geolokacijo NUS iz Studencev so sicer lani poleti posredovali upravi za zaščito in reševanje, ministrstvu za obrambo in uradu predsednika vlade. Občina Maribor je sicer pred nekaj leti, potem ko so leta 2019 odstranili letalski bombi, v občinski odlok o varstvu pred nesrečami vključila določbo, ki investitorje obvezuje, da v primeru utemeljenega suma o prisotnosti bombe od uprave za zaščito in reševanje zahtevajo pregled zemljišča. Radovanovič sicer ocenjuje, da gre za pomanjkljiv predpis.
