Sreda, 28. 3. 2018, 9.38
9 mesecev, 2 tedna
Najžlahtnejši projekti Biotehniške fakultete, ki bodo krojili našo prihodnost
Raziskave na področju biotehniških ved premikajo meje našega življenja in spreminjajo naše okolje, zato je za gospodarski razvoj pomembno dosledno sodelovanje s strokovnjaki tega področja.
Sodelovanje akademske sfere in gospodarstva je za celovit razvoj družbe več kot nujno.
"Gospodarstvo za svoj nadaljnji razvoj in krepitev konkurenčnosti namreč potrebuje znanje in izkušnje. Potrebuje kompetentne kadre, ki se kalijo v izobraževalnih in raziskovalnih institucijah," je na svečani podelitvi Jesenkovih nagrad na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani poudarila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in dodala, da s kroženjem možganov med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom ter vključevanjem strokovnjakov iz podjetij nazaj v pedagoški proces pridobivajo vsi – študentje izkušnje, podjetja dobre kadre, RR-institucije nove zamisli. "To je zmagovalna kombinacija za vse. Dober primer odličnega sodelovanja sta GZS in Biotehniška fakulteta – in to tako na področju lesarstva kot na področju kmetijsko in živilskopredelovalne industrije. Preko razvojnega programa Wood Wisdom ERA Net je bilo do leta 2015 izvedenih 14 projektov v skupni vrednosti skoraj 3 mio €. Nič manj aktivni nismo na področju kmetijstva in živilskopredelovalne industrije. Naša zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, kjer mimogrede 9 od 10 strokovnjakinj prihaja z biotehniške fakultete, s SRIPom HRANA deluje kot vezni člen povezovanja in sodelovanja ambicioznih in v razvoj usmerjenih deležnikov na področju kmetijstva, živilstva in povezanih področij"
Biotehniška fakulteta je zibelka številnih projektov, od katerih je deloma tudi odvisno, kakšna bo Slovenija prihodnosti.
Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS na podelitvi Jesenkovih nagrad.
"Za študij na Biotehniški fakulteti na Oddelku za agronomijo sem se odločil zato, ker je eden od redkih, ki omogoča delo na prostem in stik z naravo. V kmetijstvu je velikokrat uspeh neposredno viden v podobi rasti rastline in pridelka, kar daje veliko večje zadovoljstvo kot kakšni virtualni rezultati ali pohvale, ki ti jih šef pošlje po e-pošti. Poleg tega je vzdušje na oddelku izjemno domače, saj so nam profesorji že ob najmanjšem zanimanju pripravljeni ponuditi ves svoj čas in pomoč." Peter Lovšin, študent agronomije na Biotehniški fakulteti.
Kmetijstvo in živilska industrija zadevata nas vse
Prav Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL) je tista, ki svojo družbeno-odgovorno naravnanost izkazuje tudi tako, da redno pripravlja akcijske načrte strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP), pri čemer v tesni povezavi z gospodarstvom in drugimi raziskovalnimi organizacijami definira razvojne prioritete slovenske družbe.
Prof. dr. Miha Humar, dekan Biotehniške fakultete
"Biotehniška fakulteta je fakulteta, na kateri ne pozabljamo, da smo kljub strojem še vedno del narave. Tudi zato še naprej spodbujamo tradicijo družbenoodgovornega delovanja," je o pomenu sodelovanja znanosti in gospodarstva povedal prof. dr. Miha Humar, dekan Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani.
O tem, kako pomemben je razvoj domačih strokovnjakov, je ob 70-letnici fakultete povedal tudi predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, ki je prepričan, da "tujega znanja ne moremo preprosto prenašati na naše okolje, zato je treba izobraziti domače strokovnjake in izvajati za Slovenijo pomembne raziskave. Doseganje vrhunskih znanstvenih dosežkov je mogoče le v razvojno usmerjenem okolju, kar Biotehniška fakulteta prav gotovo je in kar nenehno tudi dokazuje tako s svojim pedagoškim kot tudi raziskovalnim in strokovno-razvojnim delom."
"Sam sem že v osnovni šoli vedel, da bo študij biologije zagotovo moja prva izbira – in izkazala se je za več kot odlično izbiro. Biologija je namreč temeljna naravoslovna veda, ki ti daje res širok spekter znanja in odlično izhodišče za nadaljnji študij na najrazličnejših področjih. Vendar ta študij ne vključuje le učenja iz knjig, ampak je velik del sestavljen tudi iz praktičnih laboratorijskih in terenskih vaj, na katerih spoznavaš živo naravo v vseh njenih oblikah in raznolikosti. Vsekakor lahko rečem, da je študij biologije resnično eden izmed najlepših in redkih študijev, pisanih na srce in dušo tistim, ki jih te vsebine zanimajo." Jure Mravlje, študent biologije.
V štiri od devetih SRIP mrež pametne specializacije aktivno vključena Biotehniška fakulteta
Podelitev Jesenkovih nagrad na Biotehniški fakulteti.
Fakulteta na področju hrane, naravnih virov, novih materialov, zdravja in krožnega gospodarstva aktivno sodeluje v štirih od devetih mrež Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP). V okviru omenjenih projektov določajo prioritete na področjih, ki jih je Slovenija opredelila kot prebojna področja v strategiji Pametne specializacije Slovenije.
Že nabor teh partnerstev jasno kaže, da s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pokrivajo vse uporabne vede o življenju. Pri tem so usmerjeni v moderne tehnologije in aktivno vplivajo na družbene dogodke. Kot primer dobre prakse sodelovanja znanosti in gospodarstva je poglobljeno sodelovanje Biotehniške fakultete in Gospodarske zbornice Slovenije na dveh področjih, in sicer na področju lesarstva in živilstva.
"Vedno sem čutila, da želim nekaj drugačnega, nekaj, v čemer bom res uživala in se počutila svobodno. Študij gozdarstva mi je s številnimi terenskimi vajami to omogočil – pridobila sem znanje neposredno v gozdu, kar mi je bilo v neizmerno veselje. Sproščeno vzdušje, individualen pristop ter podpora profesorjev pa so pripomogli k uspešnemu koncu študija." Kristina Sever, študentka gozdarstva.
"V SRIP, ki ga vodimo v okviru našega združenja na GZS, je združenih več kot 70 partnerjev. Želimo povečati uporabo lesa pri gradnji in ker smo dobri pri nizkih lesenih gradnjah, smo se še posebej osredotočili na visoke gradnje. To pa je področje, na katerem orjemo ledino tudi v svetovnem merilu," je povedal Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS.
"Oddelek za lesarstvo je med manjšimi oddelki. Študentje delamo v majhnih skupinah, zato se profesorji lahko posvetijo vsem študentom in študentkam. Študentje sodelujemo pri raziskovalnem delu, na sejmih in imamo priložnost ogleda lesarskih podjetij v Sloveniji ter opravljamo prasko doma in v tujini, ali pa se odločimo za nove izkušnje, študij v tujini. Študij obsega področja od tehnike, biotehnike, naravoslovja, biotehnologije, ekonomije do kulturne dediščine." Martin Omovšek, študent lesarstva.
Zakaj študirati na Biotehniški fakulteti?
- Ker je vpis na enega od devetih študijskih programov ljubljanske Biotehniške fakultete izbira, ki ti bo obogatila življenje na vseh ravneh.
- Ker je svet pred velikim izzivom: svetovno prebivalstvo se povečuje za več kot odstotek letno, s tem se povečuje tudi povpraševanje po hrani in vodi, gorivu in drugih virih.
- Ker so zahteve po inovativnem in inteligentnem upravljanju narave, ki bo zmogla zadostiti vsem potrebam današnjega sveta, vedno večje.
- Ker globalne spremembe zahtevajo trajnostno načrtovanje s pogledom v prihodnost.
"Študij je zastavljen zelo široko, spoznavamo delovanje celotnega sistema – poleg reje domačih živali še splošno o kmetijstvu, ekologiji, selekciji, prehrani živali in ekonomiki v kmetijskem sektorju. Oba študijska programa vključujeta tudi študijsko prakso in vaje v šolski klavnici ter na pedagoško-raziskovalnih centrih za perutninarstvo, konjerejo, ki sta na Krumperku, in pedagoško-raziskovalnem centru za živinorejo. Ta je v Logatcu, kjer imajo govedo mesne pasme in drobnico. Ta širina nam pokaže mnogo vrat za zaposlitev, saj se v današnjem času vedno več podjetji zanima za strokovnjake takšnega kova." Andreja Beci, študentka zootehnike.
Mladi, ki čutijo, da so del globalnih sprememb ter jih zanima tehnološki razvoj in njegov odnos z naravo, naj se odločijo za študij na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL). Tako bodo lahko v času študija in na svoji poklicni poti živeli v stiku z naravo in z nenehnim razvojem inovacij skrbeli za ubran preplet med živimi bitji in njihovim življenjskim prostorom.
Izvajajo študijske programe prve, druge in tretje stopnje na devetih temeljnih področjih:
-
Agronomija in hortikultura - Biologija
- Biotehnologija
- Gozdarstvo
- Krajinska arhitektura
- Lesarstvo
- Mikrobiologija
Raziskovalno delo je na Biotehniški fakulteti organizirano v 22 raziskovalnih programih in 48 raziskovalnih skupinah. Biotehniška fakulteta sodeluje z vrsto mednarodno priznanih univerz, na katere se lahko odpravite tudi na izmenjavo:
- več kot 120 bilateralnih sporazumov Erasmus+, ki študentom omogočajo mobilnost v okviru programa Erasmus+,
- več kot 100 študentov biotehniške fakultete vsako leto odide na izmenjavo v tujino,
- več kot 90 tujih študentov vsako leto pride na izmenjavo na Biotehniško fakulteto UL,
- več kot 90 zaposlenih na Biotehniški fakulteti UL vsako leto izkoristi možnost gostovanja v tujini,
- več kot 50 tujih strokovnjakov na letni ravni gostuje na biotehniški fakulteti.
Raziskave: od genomike do konoplje
Med trenutno aktualnimi raziskavami je genomska selekcija mlečnih pasem, nadaljevali so raziskave bioaktivnih snovi v izbranih kmetijskih in samoniklih rastlinah (hmelj, konoplja, buča, morski koprc ...), raziskujejo sodobne postopke žlahtnjenja kmetijskih rastlin, s podjetjem za uporabo konoplje v medicinske in kozmetične namene pa so sklenili pogodbo o žlahtnjenju novih sort konoplje ter druge znanstveno in družbeno pomembne raziskave.
