Sreda, 24. 4. 2019, 7.00
9 mesecev, 2 tedna
Neuresničena želja lahko vodi v propad
Šolanje je v teoriji brezplačno za vse. Ko se bodoči dijak odloča za ustrezno srednjo šolo, je pred njim pomembna prelomnica. Na odločitev velikokrat vplivajo tudi ekonomski dejavniki.
Dijaški domovi so namenjeni dijakom, ki se v izbrano šolo ne morejo voziti z vlakom ali avtobusom, saj bi jim vožnja vzela preveč časa, ki bi ga sicer lahko namenili učenju. Vendar dijaški dom ni le postelja, ampak je pogosto tudi toplo zatočišče, ki ponuja boljše razmere za učenje in zadovoljno bivanje številnih otrok iz socialno šibkih družin. Dijakom je v domu na voljo tudi strokovna učna pomoč.
Pogosto se izkaže, da otroci iz dijaških domov dosegajo boljši učni uspeh, kot bi ga, če bi stanovali doma. Prednosti bivanja v dijaških domovih so zelo očitne, stroški pa so za družine na socialnem robu velikokrat preveliko breme. Starši se v tem primeru znajdejo pred težko nalogo, ko morajo otrokom sporočiti, da šolanje na izbrani šoli ne bo mogoče.
Če družina zaradi materialne stiske otroku ne more privoščiti šolanja v oddaljenem kraju, se zaprejo vse možnosti za njegov razvoj v uspešno in zadovoljno osebo.
Dijaški sklad, ki se financira izključno na podlagi donacij, so pri projektu Botrstvo na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje ustanovili leta 2016. Kot nam je povedala koordinatorka sklada Tina Kočar, so prav dijaki najbolj spregledana skupina med mladimi iz socialno ogroženih okolij.Dijaki bodo lahko uresničili svoj potencial
S kakšnim namenom je ustanovljen Dijaški sklad?
Tina Kočar: Dijaki so pozabljena skupina mladih. Prav na področju izobraževanja smo videli primanjkljaj. Za predšolske in osnovnošolske otroke je nekako poskrbljeno z različnimi programi. Znano je splošno prepričanje, da imajo bodoči dijaki na voljo veliko srednjih šol, torej da ni nujno, da se šola v oddaljeni šoli, ki bi mu ustrezala glede na osebne želje. Slovenija se te problematike sploh ni dovolj zavedala, ker je bilo na voljo vedno dovolj možnosti. Vendar za posameznika to lahko pomeni propad, ker ni mogel uresničiti svoje želje glede izobrazbe.
Neka deklica, ki je bila v osnovni šoli uspešna in bi šla lahko na kakšno strokovno šolo, je tako opravila samo dveletno šolanje, da bi čimprej začela delati in prispevati denar. To lahko privede do frustracij in slabe samopodobe, saj sebe začnejo dojemati kot strošek in zgubo. Hitro jih zanese na stranpoti. Slej ko prej verjamejo, da niso vredni, in s tem se začaran krog začne vrteti.
Pri nas do neke stopnje blaginje večinoma pridemo z določeno izobrazbo in prakso. Le redkim brez izobrazbe tudi zares uspe. Pri družinah, ki jih spremljamo, pa opažamo, da se revščina vleče iz generacije v generacijo, saj je nihče v družini ne preseka. Z izobrazbo bi se ta "tradicija" lahko končala.
Kaj družinam pomeni plačilo stroškov dijaškega doma?
Stroški dijaškega doma so relativno visoki – enotna cena znaša 208 evrov na mesec. Nastanejo tudi dodatni stroški prevoza, ker se otroci med konci tedna vračajo domov. Številne družine si tega stroška vsak mesec ne morejo privoščiti. Ker se srednješolci zavedajo, da bi bivanje v dijaškem domu še poslabšalo domače finančne razmere, se velikokrat odpovedo šolanju v tujem kraju, kar je velika škoda za otroka in družino. Plačilo dijaškega doma je res veliko olajšanje.
Kako izberete upravičence za financiranje iz dijaškega sklada?
Vsako vlogo pregledamo individualno, vsako leto znova, saj velja le eno leto. Vedno delamo po predlogih strokovne službe. Pogledamo finančno stanje družine, saj moramo preveriti, kam gre denar. To je pomembna investicija v dijake. S tem jim pokažemo, da verjamemo vanje, tudi oni pridobijo samozaupanje. Občutijo olajšanje, da se jim ni treba več obremenjevati s stroški.
Letos financirate približno 180 otrok. Kakšni so njihovi odzivi proti koncu šolskega leta?
(Sogovornica namigne na naježeno kožo na rokah.) Odzivi so neverjetno lepi. V prvih zahvalnih pismih, ki so nam jih začeli pošiljati povsem spontano, so navajali, da se jim je kamen odvalil od srca. Že prvo leto je bilo namreč več kot deset otrok tik pred tem, da jih izpišejo iz dijaškega doma in šole. Tako pa dobijo širši pogled. Neka deklica je pisala, da bo lahko šla študirat medicino. Če ji ne bi plačevali dijaškega doma, bi se poskušala samo čim prej zaposliti, da bi lahko začela pomagati doma. Na dolgi rok pa bi bila tudi ona verjetno prepuščena revščini.
Družba Coca-Cola vam je nedavno predala donacijo v vrednosti 7.000 evrov. Kaj boste lahko storili s to vsoto?
Stalno smo odvisni od donacij. Veseli smo, da so ljudje, ki so glasovali v projektu #vednopodpiraj dober namen, prepoznali tudi naš dober namen. Nočemo pristati v položaju, ko bi bilo treba komu reči, da ne zmoremo več plačevati, zato smo donacije res zelo veseli. Z njo bomo še naprej lahko pomagali otrokom do izobrazbe in varnega okolja. To je naše poslanstvo.
Zneske imamo razdeljene po stopnjah: 200, 150 in sto evrov pomoči, nekaterim so v veliko pomoč tudi štipendije. V povprečju en otrok iz dijaškega sklada prejme približno 1.500 evrov na leto.
Na vsak način želimo prepričati donatorje, da je šola zelo pomembna in da je to lahko investicija v prihodnost.
#vednopodpiraj dober namen: Izobrazba je investicija v pihodnost
Ruža Tomić Fontana, glavna direktorica Coca-Cole HBC za Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Slovenijo; Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje in Jure Košir, ambasador projekta #vednopodpiraj dober namen.
V okviru akcije #vednopodpiraj dober namen so slovenski potrošniki od decembra 2018 glasovali za projekte, ki si zaslužijo podporo družbe Coca-Cola v Sloveniji. Do konca glasovalnega obdobja (tj. do konca januarja) so skupaj prispevali kar 48.007 glasov.
Potrošniki lahko z nakupom izdelkov družbe Coca-Cola dodatno podprejo projekte, ki so jim najpomembnejši.
Družba Coca-Cola verjame v naše mlade in v njihove sanje, zato s projektom #vednopodpiraj dober namen slovenske potrošnike osveščajo o nekaterih ključnih družbenih in okoljskih temah.
V prvi fazi je tako trem organizacijam že namenila donacijo v skupni vrednosti 21 tisoč evrov.
