Četrtek, 5. 12. 2019, 16.19
4 leta, 12 mesecev
Nevladniki za zaustavitev deportacije afganistanskega prebežnika
V Delavski svetovalnici in Delovni skupini za azil predsednika republike in vlade ter varuha človekovih pravic pristojne pozivajo, naj ne dovolijo deportacije Afganistanca, ki je v Sloveniji že od leta 2015 in si je tu ustvaril družino. Predlagajo tudi amnestijo za vse tujce brez statusa v Sloveniji, kar bi bila finančna in sistemska razbremenitev za državo.
Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci pred stavbo ministrstva za notranje zadeve, je afganistanski pribežnik Noor, ki je pred tremi leti prišel v Novo mesto, zaprosil za azil, nato pa pristal v deportacijskem postopku, ki traja že več let. V tem obdobju je Afganistanec postal del skupnosti v Novem mestu, se aktivno vključil v življenje v mestu in zaživel družinsko življenje s partnerico, ki je doma z območja Novega mesta, ter njenim sinom.
Prebežnika spet odpeljali v center za tujce in sprožili deportacijo
Njegova partnerica Dragana je danes pojasnila, da je prejšnji mesec na upravni enoti sprožila postopek združevanja družine. Po njenih besedah je policija Noora nato spet odpeljala v Postojno v center za tujce in sprožila postopek deportacije: "Želimo si, da pride nazaj. Čakamo ga družina, dom, prijatelji in tudi služba. Je odličen kuhar in dobil je že več ponudb za službo, a ga noben delodajalec ne more zaposliti, ker nima urejenega statusa."
Laura Orel iz Delavske svetovalnice je navedla sodbe Sodišča EU, ki je odločilo, da je v primerih, ko gre za združevanje družine nekdanjih prosilcev za mednarodno zaščito, tem priznana pravica do družinskega življenja. Glede na to, da sta Afganistanec in njegova slovenska partnerica vložila zahtevo za združevanje družine in prejela tudi potrdilo, ki mu dovoljuje začasno prebivanje v Sloveniji do izdaje dovoljenja za prebivanje, Afganistanec po opozorilih Orlove sploh ne bi smel biti v deportacijskem postopku.
Predlagajo amnestijo za vse tujce brez statusa v Sloveniji
Predstavniki svetovalnice in delovne skupine so opozorili tudi na nesmiseln argument države ob vračanju prebežnikov v Afganistan, ker da gre za varno državo. "Kaj potem naši in drugi vojaki delajo v Afganistanu, če tam ni vojne," se je vprašala partnerica Afganistanca. Država bi se že iz zgodbe z izbrisom prebivalstva lahko česa naučila in tokrat zadeve izvedla drugače, pa je menil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
"Predlagamo ukrep amnestije oziroma trajne ureditve statusa pod določenimi pogoji. Prepričani smo, da bi to bistveno znižalo administrativne stroške in hkrati uredilo nastajajoči sivi trg ter številnim, ki zdaj tu ne morejo bivati, delati in se šolati, v nekaterih primerih pa niti skleniti zakonske zveze, omogočilo vstop v sistem," je povedal Lukić.
Po njegovem prepričanju bi bil učinek tega ukrepa na nove prihode prebežnikov ničen. Tako finančno kot sistemsko pa bi za državo pomenilo veliko razbremenitev. "Kar je najbolj pomembno, pa je to, da bi odpravili krut in neživljenjski sistem birokratske diskriminacije, ki del prebivalstva več let drži v nesprejemljivih razmerah," je poudaril Lukić. Kot je dodal, bodo poziv k amnestiji poslali vsem pristojnim, upajo pa na pozitiven odziv.
7