Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
25. 3. 2008,
16.53

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 25. 3. 2008, 16.53

8 let, 9 mesecev

"Nobena hrvaška enostranska poteza ni ostala neodgovorjena"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Predsednik vlade Janez Janša je glede odnosov s sosednjo Hrvaško zatrdil, da doslej nobeno enostransko dejanje s strani Hrvaške ni ostalo brez ustreznega odgovora.

V odgovorih na poslanska vprašanja je še povedal, da bo vlada interese Slovenije ščitila z vsemi legitimnimi sredstvi, med katere sodijo premišljene in sorazmerne reakcije. Janša je odgovarjal še o vinjetah in neskladju med plačami v zasebnem in javnem sektorju. V stranki Zares protestirajo, ker predsednik DZ France Cukjati ob odsotnosti poslanca Zares Vilija Trofenika ni dovolil, da bi poslansko vprašanje zastavil drugi poslanec Zares. Peče: Vlada do Hrvaške vodi nekredibilno politiko Sašo Peče (Lipa) je predsedniku vlade očital, da vodi neodgovorno in nekredibilno politiko v dogovarjanju s sosednjo Hrvaško ter pred parlamentarnimi volitvami manipulira z odprtimi vprašanji. Pečeta je zanimalo, kaj je vlada v okviru predsedovanja EU storila za zaščito nacionalnih interesov in ozemeljske celovitosti države, od predsednika vlade pa je želel tudi odziv na pobudo o odpoklicu slovenskega veleposlanika iz Zagreba. Tudi Zmago Jelinčič (SNS) je premiera spraševal, na kakšen način Slovenija zagotavlja suverenost slovenskega ozemlja ter predlagal, da vlada pri odnosih s Hrvaško poseže po ostrejših ukrepih.

Po Janševih besedah vlada dosledno izhaja iz temeljne ustavne listine, potrditev njenega osnovnega izhodišča pa je vlada dosegla junija 2005 z brionsko izjavo, s katero sta se državi zavezali k izogibanju incidentov. "Po tem datumu je Hrvaška nekajkrat kršila dogovor, vendar nobeno enostransko dejanje ni ostalo brez ustreznega odgovora," je zatrdil premier.

"Evropski koncept deluje" Poleg pravnih učinkov raznih enostranskih potez pa je po Janševih besedah treba upoštevati tudi različne kontekste, med drugim tudi evropski kontekst nekaterih hrvaških potez, saj se je evropski politiki dobrososedskih odnosov z začetkom pogajanj za članstvo v EU zavezala tudi sosednja država. "Da evropski princip kljub nekaterim težavam deluje, nenazadnje dokazuje primer zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC)," poudarja Janša.

"Veliko odprtih vprašanj smo podedovali" Z zadnjo odločitvijo Hrvaške je bilo namreč stanje v Jadranu vrnjeno v čas pred uveljavitvijo ERC tudi za članice EU, še odgovarja Janša. Poudaril je še, da je aktualna vlada naredila kar nekaj korakov za reševanje odprtih vprašanj s sosednjo državo, medtem ko je veliko odprtih vprašanj podedovala.

Premier je še zagotovil, da bo vlada pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško upoštevala tudi zadnje sklepe odbora DZ za zunanjo politiko ter tudi v prihodnje ščitila interese Slovenije z vsemi legitimnimi sredstvi. Mednje spadajo premišljene in sorazmerne reakcije na enostranske poteze in ravnanja, ki dolgoročno privedejo do rezultatov.

Janša si želi enotnosti strank glede Hrvaške V času, ko Slovenija predseduje EU, si Janša želi enotnega nastopa političnih subjektov do vprašanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško. "In na sestanku vodij parlamentarnih strank, ki sem ga sklical, bomo videli ali ta zaveza, ki je doslej vsaj za silo držala, lahko vzdrži tudi v tem času, ki so ga nekateri že razglasili za predvolilnega," je dejal.

Odpoklica veleposlanika ne bo Na predlog o odpoklicu slovenskega veleposlanika pa premier odgovarja: "Mi želimo probleme reševati, ne pa jih zamrzniti ali prispevati k temu, da bi bili mi odgovorni za enostranske poteze, ki jih dela druga stran."

Janša za dolgoročno skladnost rasti plač v javnem in zasebnem sektorju

Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Zares Vilija Trofenika o tem, "kaj bo v luči spoštovanja načela enakosti storil za odpravo krivičnih neskladij med nekaterimi plačami v javnem in zasebnem sektorju", dejal, da se je vlada zavezala za dolgoročno skladnost rasti plač v javnem in zasebnem sektorju. Po Janševih besedah je bila rast bruto plač med letoma 1996 in 2004 večja v javnem kot v zasebnem sektorju oziroma gospodarstvu.

"Hitreje so plače rasle v zasebnem sektorju" "Od leta 2004 se je trend obrnil," je poudaril Janša in dodal, da so bile npr. lani v javnem sektorju bruto plače večje za 0,5 odstotka, v zasebnem pa za 3,2 odstotka. Premier je pojasnil, da se je v zadnjih letih rast plač hitreje povečevala v zasebnem sektorju oziroma v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

Janša: Vlada je pomagala državljanom z najnižjimi plačami Počasnejša rast plač v javnem sektorju gre po premierovih besedah na račun dejstva, da se je v tem sektorju izplačeval le del dogovorjenega povišanja plač, medtem ko se je del namenjal za izravnavo plačnih nesorazmerij. "Ključna naloga vlade v tem mandatu je rast plač, ki bo makroekonomsko vzdržna," je poudaril predsednik vlade in dodal, da je za prilagajanje rasti plač produktivnosti v posameznih sektorjih. Poudaril je še, da je vlada z različnimi ukrepi, kot so davčne olajšave, pomagala državljanom z najnižjimi plačami.

Zares: Cukjati grobo posegel v institut poslanskega vprašanja Predsednik DZ France Cukjati je danes, ko zaradi odsotnosti poslanca Zares Vilija Trofenika ni dovolil, da bi poslansko vprašanje zastavil drugi poslanec Zares, grobo posegel v instrument poslanskega vprašanja, je povedala poslanka Cveta Zalokar Oražem (Zares). Cukjati je na seji pojasnil, da je tako postopal tudi v podobnem primeru leta 2006.

"To ni noben odgovor" Opozicijska poslanka je za argument Cukjatija, da je leta 2006 odločil, da je zaradi odsotnosti poslanca SLS Jakoba Presečnika prebral njegovo poslansko vprašanje, dejala, da to ni "noben odgovor". Cukjati je tudi tokrat le prebral vprašanje poslanca Trofenika. Poslovnik sicer ne predvideva takšnega primera, zato gre po njenem mnenju za "izključno interpretacijo predsedujočega".

Ker v Zares tako na seji niso imeli možnosti predstaviti poslanskega vprašanja, je Zalokar Oražmova to naredila na novinarski konferenci. Vsebina je bila povezana s plačami v podjetjih, v katerih je država večinski lastnik, je pojasnila. Poslanka je predstavila statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je povprečna plača 864 evrov, kar je za 0,7 odstotka manj kot januarja lani.

"Plače v nekaterih državnih podjetjih so višje kot prej" Na drugi strani pa so v številnih podjetjih, v katerih je večinski lastnik država, plače bistveno višje, kot so bile v času prejšnje vlade. "In to kljub temu, da je predsednik vlade Janez Janša vseskozi obljubljal, da se to ne bo dogajalo," je povedala poslanka.

Ne spreglejte