Petek, 8. 4. 2011, 15.55
8 let, 7 mesecev
Občine in centri za socialno delo niso pripravljeni na reorganizacijo baze pravic
Ker se del nalog z občin prenaša na centre za socialno delo, se oboji bojijo, da se prenos kadrov do 1. septembra ne bo zgodil. Razmere na občinah, ki na to sploh niso pripravljene, so kaotične.
"Nespremenjeno ostane uveljavljanje pravice do štipendij. Pri pravici do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka se uveljavitev s 1. junija 2011 prestavi na 1. september 2011. Enako, torej za tri mesece prestavljamo tudi datum uveljavitve odločanja o subvenciji najemnine neprofitnega stanovanja in pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Urejanje ostalih pravic se prenaša na 1. januar 2012," je povedal za STA generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš. V tem času bodo prejemniki vseh teh transferjev te pravice uveljavljali po starem oziroma trenutno veljavnem zakonu.
Z zamikom roka po njegovem želijo zagotoviti vse potrebne pogoje za hitro, učinkovito in natančno odločanje o pravicah, predvsem pa morajo zagotoviti kvalitetne povezave z vsemi viri podatkov, na podlagi katerih se odloča o pravicah, ki jih je 13.
"Zdaj se je izkazalo, da je rak rana te države baza podatkov," pravi Jasmina Vidmar iz Skupnosti občin Slovenije (SOS) in dodaja, da so več kot dva meseca iskali informacije, kaj se dogaja, ker so sestanki med centri za socialno delo (CSD) in občinami popolnoma zamrli.
"Na občinah vlada kaos. Čeprav so na ministrstvu za delo pripravili predlog sprememb, je težava v tem, da občine niso pripravljene na odhod svojih ljudi na centre za socialno delo," poudarja Vidmarjeva.
A Jasmina Vidmar pravi, da so zadeve kar problematične, tudi z vidika pravic uslužbencev. "Po zakonu o javnih uslužbencih je sistem napredovanj v občinah drugačen, kot v centrih za socialno delo. Zaposleni na občini je na primer skozi leta napredoval do nekega statusa, ki ga bo na centru izgubil. Lahko ga sicer ohrani, ampak mu znotraj novega sistema nič več ne koristi," razlaga Vidmarjeva.
Z občin naj bi na centre za socialno delo odšlo približno 170 ljudi. To je po njenih besedah velik problem, ker zdaj ta kader opravlja samo 20 odstotkov del, ki bodo po novem v pristojnosti CSD, v 80 odstotkih pa opravlja druga dela za občino. Zato bodo morale občine, še zlasti male, poskrbeti, da bo še naprej nekdo skrbel za ta področja.
Dominkuš pomirja: "Z občin prenašamo na centre naloge, kar pomeni, da bomo v primeru tistih občin, ki zdaj izvajajo naloge, to uredili na ustrezen način". Po oceni direktorata to nikakor ne bi smelo pomeniti dodatnih zaposlitev v občinski upravi.
Z reorganizacijo postopkov odločanja o najbolj pogostih pravicah, ki so vezane na posameznika oz. družino bodo po zagotovilu direktorata za socialno delo pridobili tako uporabniki oz. upravičenci, kot tudi posredno tisti, ki odločajo oziroma država, je še poudaril.
"Veliko stvari je treba urediti in se bojimo, da do predvidenih datumov tega ne bo. Pri tako velikem obsegu pravic, ki se prenašajo, pri zelo zahtevnem informacijskem sistemu in zelo velikem številu uporabnikov, je morda malo vse preveč tvegano," še razmišlja Murglova.
Polemike nastajajo tudi pri štipendiranju dijakov, kajti po novem zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dijaki mlajši od 18 let niso več upravičeni do državnih štipendij.