Četrtek,
13. 3. 2014,
16.45

Osveženo pred

5 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

delo na črno siva ekonomija

Četrtek, 13. 3. 2014, 16.45

5 let, 3 mesece

Odbor DZ za delo po živahni razpravi potrdil predlog zakona o delu na črno

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je potrdil predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je eden od vladnih ukrepov zoper sivo ekonomijo.

Med poslanci se je sicer vnela živahna razprava o predvidenem sistemu vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo. Nasprotujejo mu v opoziciji in DL.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je uvodoma predstavil več novosti predlaganega zakona. Med njimi sta prenos nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno na carinsko službo ter uvedba sistema vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu. Po predlogu se bo tako delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo, opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Socialni prispevki bodo plačani po vavčerskem sistemu oz. sistemu vrednotnice. Naročnik bo izvajalcu storitev z nakupom vrednotnice sedem evrov plačal za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje.

Zvišane denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno Novosti so načrtovane tudi na področju sankcij. Predlog namreč zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, in sicer v povprečju za okoli 25 odstotkov. Najbolj se zvišuje globa za t. i. šušmarje.

Zakonodajno-pravna služba DZ je izpostavila več pomislekov, osrednji pa je, tako Katarina Kralj, vezan na predviden sistem vrednotnic. Pavšalno določena višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje namreč predstavlja odstop od ureditve v zakonih, ki urejajo ta zavarovanja, je dejala. Ob tem je opozorila, da morajo za odstop od sistemske ureditve zaradi ustavnega načela enakosti pred zakonom obstajati stvarni in razumni razlogi, ki da jih vlada v predlogu zakona ni navedla ne glede uvajanja pavšalnega zneska ne glede določene višine teh zneskov.