Okoljevarstvenik: Nadzora nad ravnanjem z odpadki v Sloveniji tako rekoč ni #video

Zaradi številnih nenadzorovanih, nesaniranih, divjih odlagališč Evropska komisija toži Slovenijo. Gre za 21 v glavnem že zaprtih, a nikoli saniranih smetišč po vsej državi. V skladu z evropskimi pravili je treba odpadke predelati in odstraniti tako, da ob tem ne ogrožamo zdravja ljudi in okolja. Slovenija tega še vedno ne počne.

Rok za rešitev težav se je iztekel16. julija 2009. Do danes je torej minilo že 2.976 dni ali več kot osem let.

Evropska komisija je jasna: kljub neobratovanju so ta smetišča še naprej tveganje za zdravje ljudi, za podtalnico, tla in zrak.

"Isti ljudje, ki so odgovorni, da so odlagališča takšna, kakršna so, in da nam grozijo nove tožbe, so na vodilnih položajih in tam ostajajo. Dokler ne bodo šli, odgovarjali za svoje nedelo, bomo pač imeli tako stanje," je prepričan okoljski aktivist in predsednik društva Eko krog Uroš Macerl.

Težava se vleče že od razvpitih kant Karla Erjavca – afere, zaradi katere je Erjavec leta 2010 odstopil s funkcije ministra za okolje, potem ko je najprej razlagal, da res ne more skrbeti za vsako kanto posebej v tej državi.

Okoljske katastrofe

Skoraj desetletje pozneje imamo vrsto okoljskih katastrof celo na zakonitih odlagališčih z vsemi dovoljenji. Samovžig pri vrhniškem Kemisu, požar v tovarni sveč Ekoplast. Pred dnevi je zagorelo na deponiji Publicusa v Komendi, pri Novem mestu je ob požaru na deponiji Ekosistemov iz zajetij tekla črna podtalnica.

Macerl pravi, da bi morali ministrstvo zapustiti vsi, ki so imeli karkoli s tem primerom. Očitno se jim ne mudi tako, kot s prihodom avstrijske Magne, ugotavlja. Meni, da nadzora nad ravnanjem z odpadki v Sloveniji tako rekoč ni. Za to krivi ministrstvo za okolje in prostor.

Slovenija ima odpadkov preveč, zato je treba z njimi začeti ravnati drugače in jih zmanjševati. Moramo se usmeriti k čim manj nepredelanih odpadkov, je še opozoril Macerl.