Omerza v Arhivu RS išče informacije o bombnem atentatu v Velikovcu

Kdaj bodo vlogo reševali, še ni znano, Omerza pa je ob tem pojasnil, da išče informacije o bombnem atentatu v Velikovcu leta 1979. Čimprejšnji vpogled v mikrofilme Arhiva RS Omerza je danes podal vlogo za čimprejšnji vpogled v mikrofilme Arhiva RS, in sicer v Informacije Uprave za analitiko za leti 1979 in 1980. Kot je povedal, je vpogled namenjen dodelavi njegove pravkar izdane knjige Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo oz. prevodu knjige za nemški trg. Če bo v arhivih našel kaj dodatnega, bo to dodal v nemško izdajo knjige, je pojasnil. Od direktorja arhiva Dragana Matića je skušal tudi izvedeti, kdaj bodo njegovo vlogo obravnavali oz. reševali, a ga v prostorih oddelka za dislocirano arhivsko gradivo danes očitno ni dobil. "Vsekakor pa sem oddal vlogo in so jo sprejeli. Upam, da bo postopek normalno tekel naprej, kot predvideva zakon," je dejal.

Na vprašanje, zakaj so pristojni doslej zavračali dostop do omenjenega gradiva, je Omerza odvrnil, da je to težko reči. "Očitno pa so notri podatki, ki so morda nesprejemljivi za nekatere ljudi," je dejal. Po njegovem mnenju sicer predsednik republike Danilo Türk takrat ni bil na funkciji, da bi bil lahko vpleten v atentat.

"Jaz bom odločil, kaj je nacionalni interes" Če bi naletel na kakšno ime, ki bi bilo lahko sporno, ga ne bi objavil, je poudaril. "Ampak jaz bom odločil, kaj je nacionalni interes, ne pa Sova. Gradil sem to državo in vem, kaj je nacionalni interes. Skrivanje ne-del tajne politične policije ni nacionalni interes," je še dejal.

Povedal je še, da je podatke o bombnem atentatu v Velikovcu iskal že takrat, ko je podal prejšnjo vlogo, le pod drugo vsebino. Tedaj je iskal gradivo za 15-letno obdobje, in sicer gradnike odbora za varstvo človekovih pravic, zdaj pa išče točno določeno obdobje med letoma 1979 in 1980, torej za časa bombnega atentata in sojenja atentatorju.

Še vedno velja stari zakon

Vlada in državni zbor sta novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sicer sprejela po tem, ko je Omerza prvič zahteval vpogled v gradivo nekdanje Službe državne varnosti. Predvidevala je, da bi določeno arhivsko gradivo, ki je nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990 in ki vsebuje podatke s področij obveščevalne ali protiobveščevalne dejavnosti države, začasno postalo nedostopno. Predlagana novela je bila na nedeljskem referendumu zavrnjena, zato še vedno velja stari zakon, po katerem je omenjeno gradivo prosto dostopno.

Na ministrstvu za kulturo so sicer na vprašanje o tem, ali bo publicist Omerza sedaj imel dostop do želenih gradiv, pred dnevi pojasnili le, da po referendumski zavrnitvi novele ostaja v veljavi zakonodaja, ki je pred tem urejala dostopnost do arhivskih gradiv.

V Arhivu RS pa so zapisali, da "skupaj s pristojnimi strokovnimi službami preučujejo nastale razmere po referendumu" in da bo arhiv o nadaljnjih odločitvah medije in javnost obvestil prek spletnih strani.