Ponedeljek,
26. 11. 2007,
20.16

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 26. 11. 2007, 20.16

8 let, 7 mesecev

Opozicija po pričakovanjih kritična do proračuna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti je po oceni poslancev opozicijskih strank slab.

Predlog ne upošteva realne ekonomske stvarnosti, je denimo vladi očital poslanec poslanske skupine Zares Matej Lahovnik. Medtem ko v opoziciji napovedujejo, da predlaganih proračunskih dokumentov ne bodo podprli - glasovanje bo v sredo - pa jih v poslanskih skupinah koalicijskih strank ocenjujejo, da zagotavljajo stabilno delovanje države v prihodnjih dveh letih, zato bodo glasovali za.

Še naprej proračun za ohlapno fiskalno politiko

V poslanski skupini Zares menijo, da bi morala biti fiskalna politika v obstoječih razmerah restriktivna, ne pa ekspanzivna ali ohlapna. Lahovnik je zato napovedal, da predlaganega proračuna ne bodo podprli. Priča smo proračunu, ki še naprej zagotavlja ohlapno fiskalno politiko, in zatrjevanja ministrstva za finance pred vso slovensko in svetovno javnostjo, da ima Slovenija restriktivno fiskalno politiko, so po njegovi oceni nenavadna.

Lahovnik je spomnil, da se v Sloveniji soočamo s 4,3-odstotno stopnjo inflacije, primanjkljajem na tekočem računu plačilne bilance v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) ter skupno zadolženostjo države, ki že presega 30 milijard evrov. "Mogoče se komu to ne zdi problematično, ampak če drugega ne, nas inflacijski trend opozarja, da stvari niso enostavne," je opozoril.

Peče napovedal težave z zaposlovanjem

Sašo Peče (SNS) je opozoril, da bi se morala v predlaganem proračunu odražati visoka gospodarska rast, ki jo beleži Slovenija. "Kdorkoli bo proračun pogledal, bo videl, da teh učinkov ni," je dejal ter vladi očital, da je pripravila dokument, ki temelji na sprenevedanju. Gospodarska rast sicer temelji na ozkem segmentu izjemno močnih izvoznikov, kar pa po Pečetovih besedah poraja vprašanje pomanjkanja konkurenčnosti na območju Slovenije. Temu bodo sledile težave z zaposlovanjem, je opozoril.

Manj za izobraževanje, socialo, pokojnine

Da bi morali imeti ob visoki gospodarski rasti presežek v državnem proračunu, je opozoril tudi Milan Cvikl (SD). Vlado je pozval, naj predlog proračuna za leto 2008 umakne iz procedure, saj ga je pripravila na napačnih predpostavkah nizke inflacije in visoke gospodarske rasti. Cvikl je ugotovil, da se v predlogu namenja več denarja za obrambo in materialne stroške, manj pa za izobraževanje, socialne transfere in pokojnine.

Petek: Vlada ne znižuje javne porabe

Milan Petek (LDS) je ocenil, da vlada trmasto vztraja pri povečevanju proračunskih prihodkov in ne znižuje javne porabe. Za leto 2008 v opoziciji to še razumejo, saj bo vlada želela na ta način pridobiti glasove volivcev, "za leto, za katero ji nihče ne more jamčiti, da bo še vedno vladala v Sloveniji, pa je to neodgovorno početje še bolj nerazumljivo," je dejal. Zato v LDS niso pripravljeni podpreti predlaganega proračuna.

Fleksibilnost delovnih mest že nad "mejo navdušenja"

Politika, ki jo vodita vlada in koalicija, ni tako zgrešena, kot bi radi nekateri prikazali, je nasprotoval Vili Rezman (DeSUS). Hkrati pa je omenil, da ob številnih dobrih kazalcih obstaja tudi nekaj slabosti, ki jih ni mogoče kar spregledati. Na področju zaposlovanja je denimo po mnenju DeSUS slabost v tem, da je "fleksibilnost delovnih mest že dosegla ali pa celo presegla mejo, nad katero smo še navdušeni". Večina delovnih mest je sklenjenih za določen čas, je pojasnil. V DeSUS bodo glasovali za sprejem proračuna.

Presečnik opozoril na transparentnost investicij

Ob povečevanju sredstev, namenjenih gospodarstvu, izobraževanju, aktivni politiki zaposlovanja, znanosti in tehnološkemu razvoju, je še posebej izrazito povečanje sredstev za investicije, je ocenil Jakob Presečnik (SLS). Ob tem je pomembno, da vsi postopki potekajo transparentno in v luči dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi, je poudaril.

Hvauc pozval k dodatnemu varčevanju

Srečko Hvauc (SDS) je poudaril, da se s spremembami proračuna za leto 2008 znižuje proračunski primanjkljaj, je spomnil Hvauc ter ministrstva in druge proračunske porabnike pozval k dodatnemu varčevanju. Proračun za leto 2009 je pripravljen varčevalno, je dodal.

Predlog proračuna za prihodnji dve leti bodo podprli tudi v NSi, je napovedal Ciril Testen. Predlagani proračun ustvarja primerne pogoje za zagotovitev večje blaginje vseh prebivalcev, je dejal.

Bajuk: Proračun odraz preudarne fiskalne politike

Vlada v predlogu državnega proračuna za leti 2008 in 2009 nadaljuje s preudarno fiskalno politiko, je v uvodni predstavitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v DZ poudaril finančni minister Andrej Bajuk.

Predlagana dokumenta sta izraz zaveze za izboljšanje kakovosti javnih financ in zaveze, da mora fiskalna politika prispevati k pospešitvi dohitevanja ravni bolj razvitih držav članic EU, je zagotovil.

Vsebinsko gre za nadaljevanje preudarne in ciljno naravnane fiskalne politike ter za korak naprej v smeri uresničevanja lizbonske strategije in strategije razvoja Slovenije, s tem pa k večji blaginji državljank in državljanov, je predlagane spremembe proračuna za leto 2008 ter proračuna za leto 2009 predstavil Bajuk.

Razvojno naravnan proračun

Predlog proračuna za prihodnji dve leti je po Bajukovih besedah razvojno naravnan, kar dokazuje vztrajno zviševanje sredstev za znanost in tehnologijo. Vlada poleg tega z davčnimi olajšavami prepušča vlaganje v raziskave in razvoj tudi podjetnikom samim.

8,63 milijarde prihodkov, 8,86 milijarde evrov odhodkov

Bajuk je zagotovil, da bo vlada nadaljevala s preudarno politiko načrtovanja javne porabe in prihodkov, pri čemer je ocenil, da so napovedi konservativne. V letu 2008 je tako v proračunu načrtovanih 8,63 milijarde evrov prihodkov in 8,86 milijarde evrov odhodkov, v letu 2009 pa je predvideno zvišanje prihodkov na 8,99 milijarde evrov in odhodkov na 9,11 milijarde evrov. Tako naj bi proračunski primanjkljaj prihodnje leto znašal 0,6 odstotka BDP in se v letu pozneje znižal na 0,3 odstotka BDP.

Primanjkljaj za leto 2008 bi bil lahko po ministrovih besedah še nižji, če v njem ne bi upoštevali organizacijskih sprememb na področju železnic oz. s tem povezanih investicij v železniško infrastrukturo ter stroškov za predsedovanje EU.

Na ministrstvu za promet bodo prerazporejali sredstva

Najobsežnejše predlagano dopolnilo k predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto je prerazporeditev dveh milijonov evrov znotraj ministrstva za promet. Namesto v izgradnjo avtocest naj bi se ta denar namenil za projekt uvedbe elektronskega sistema cestninjenja. Največ oz. 31 dopolnil pa je bilo sprejetih za povečanje sredstev za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest v skupnem znesku 3,6 milijona evrov, ki naj bi jih dobila Direkcija RS za ceste.

V letu 2008 več za znanost in tehnologijo

Proračun za leto 2008 je DZ sprejel že novembra lani, vlada pa v danes predstavljenem predlogu sprememb predlaga povečanje sredstev predvsem na področju prometa, zunanje politike, kmetijstva, gospodarstva in zdravstvenega varstva, je naštel Bajuk. Več sredstev se namenja tudi znanosti in tehnologiji ter aktivni politiki zaposlovanja.

Za leto 2009 brez sprememb povezanih s pokrajinami

Največji delež odhodkov v predlogu proračuna za leto 2009 je po Bajukovih besedah namenjen za izobraževanje, pokojninsko varstvo, socialno varstvo ter promet, prometno infrastrukturo in komunikacije. Predlog pa še ne vključuje sprememb povezanih s pokrajinami, je dodal. Te bo vlada upoštevala potem, ko se bodo ustanovile pokrajine ter sprejela na pokrajine vezana zakonodaja.

Bajuk poudaril zunanje dejavnike inflacije

Bajuk je spomnil še na visoko stopnjo inflacije v Sloveniji ter poudaril, da sta poglavitna dejavnika zanjo dva zunanja ponudbena šoka, in sicer rast cene nafte in rast cen hrane na mednarodnih trgih. Če teh dveh šokov ne bi bilo, bi bila inflacija v Sloveniji na ravni lanske inflacije, je dejal.

Manjše plače za makroekonomsko stabilnost

Ob tem je spomnil, da gibanja plač v zadnjih letih v skladu z dogovorom socialnih partnerjev zaostajajo z rastjo produktivnosti. "To je odigralo odločilno vlogo pri ustvarjanju makroekonomske stabilnosti," je dejal ter izrazil pričakovanje, da bo tudi v prihodnje prevladala zmernost, ter da bodo socialni partnerji našli soglasje, ki bo v skladu z nujno makroekonomsko stabilnostjo.