Zakon o drugem tiru je sprejet. Poslanec SD zahteval odstop ministra.

Razpravo v državnem zboru smo spremljali ves dan:

Kritike iz koalicije, ...

So pa v SD jasno povedali, da se s predlaganim modelom, ki ga je izbralo ministrstvo za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ne strinjajo. Sami zagovarjajo različico, po kateri bi drugi tir gradil holding Luke Koper in Slovenskih železnic.

Kot je dejal poslanec SD Jan Škoberne, so ministrstvo opozorili na tveganja modela, ki ga predvideva danes obravnavani zakon o drugem tiru. Ta so po njihovem mnenju izvedbene, javnofinančne in korupcijske narave. Projekt bo ohromil investicijski potencial države, menijo. "V času gradnje drugega tira, še posebej v letih 2021 in 2022, bo treba bistveno povečati strukturni napor, kar pomeni, da bomo vsaj del investicij v druge sektorje, morda tudi socialnih transferjev, prisiljeni zmanjševati, če gospodarska rast ne bo dovolj močna. Govorimo o 250 milijonih v dveh letih. In še dvakrat toliko v celotnem obdobju gradnje do leta 2025," je dejal. Opozoril je tudi na tveganje stečaja 2TDK do izteka amortizacijske dobe tira (ta se izteče leta 2070) in na nejasno vlogo zalednih držav.

Poslanec SD Janko Veber je celo zahteval odstop ministra. Kot pravi, je Evropska komisija v eni od analiz infrastruktunrega financiranja izrecno navedla, da ne priporoča sofinanciranja drugega tira s sredstvi EU, češ da je nejasna vloga zasebnega partnerja, pri katerem je vse do lani vztrajala vlada. Poleg Gašperšiča je po mnenju Vebra zavajala tudi evropska komisarka Violeta Bulc, pristojna za infrastrukturo. "In to, minister, pomeni vaš odstop," je svoj očitek vladnemu kolegu končal Veber.

... podpora pa ostaja

A Škoberne je kljub vsemu že na začetku obravnave zakona napovedal, da v SD Gašperšičevemu projektu ne bodo nasprotovali:

"Ne želimo se posluževati tipične slovenske folklore metanja polen pod noge. V SD bomo projekt podrobno spremljali. Ministru in ekipi pa pri modelu, ki je, kakršen je, želimo vse dobro," je predstavitev mnenja poslanske skupine SD končal Škoberne. 

V DeSUS so podprli projekt, češ da "druge države pospešeno gradijo železnice" in da zato drugi tir potrebujemo hitro. 

Državni zbor bo danes po pričakovanjih sprejel zakon o drugem tiru, ki za investitorja projekta določa vladno projektno podjetje 2TDK. Foto: Gregor Pavšič

Gašperšič pred skorajda prazno dvorano: Zakon je dober

Minister je pred poslansko razpravo, za katero je predvidenih dobrih sedem ur (samo največji SMC in SDS imata po uro in pol časa za poslanske govore), dejal, da je vlada Mira Cerarja projekt premaknila z mrtve točke. Meni, da je projekt dobro zastavljen in da je zakon, ki je sicer naletel na veliko kritik opozicije, računskega sodišča in protikorupcijske komisije, dober. O tveganjih zakona smo sicer pisali v članku Osem pasti Gašperšičevega megaprojekta.

Podobno kot že ob začetku današnje seje državni sekretar Jure Leben je tudi Gašperšič dejal, da je hitra obravnava zakona o gradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom nujna, ker se mora vlada do 14. julija prijaviti na razpis za evropska sredstva. Evropska sredstva so nujna komponenta finančne konstrukcije predvidoma milijarde evrov vredne gradnje železniškega tira med Divačo in Koprom, je dejal. 

Ob nagovoru ministra Petra Gašperšiča je bila v dvorani le peščica poslancev.

Minister Gašperšič začel predstavljati zakon o #2tir. Zanimanje poslancev je neizmerno. pic.twitter.com/r9x6JgBRV7

— Andreja Loncar (@Andr3jaL) April 20, 2017

Poslanec ZL Matej T. Vatovec se boji, da je razlog za hitenje z zakonom v obljubah premierja Mira Cerarja, ki je v preteklosti skupaj z ministrom Petrom Gašperšičem napovedoval, da bo vlada letos zasadila lopato za drugi tir. Foto: Bor Slana Koalicija preglasovala opozicijo

Opozicija je ob jutranjem začetku seje zahtevala, da se zakon, ki ga vlada obravnava po nujnem postopku, umakne z dnevnega reda današnje seje, kar so poslanci zavrnili. Od 76 na seji prisotnih poslancev jih je 45 glasovalo proti. Tudi nadaljnji predlog Združene levice, da se obravnava zakona premakne na prihodnjo sejo, so zavrnili (od 71 jih je 43 glasovalo proti).

V prvih nagovorih so opozorili na tveganja projekta, ki so jih v zadnjih tednih od predstavitve zakona že izpostavljali v protikorupcijski komisiji in na računskem sodišču. Med temi so:

- hitenje s sprejemanjem zakona: "Vlada zatrjuje, da je razlog v tem, da se 14. julija izteče rok za prijavo na razpis za evropska sredstva. Pri tem pa pozablja, da smo se že lani prijavljali na isti razpis, pa nismo imeli zakona. Ta ni noben pogoj za prijavo," je na primer kritičen Luka Mesec iz ZL;

- nedorečen projekt (predvsem uvedba dodatnega tira);

- organizacija in nadzor podjetja 2TDK, ki ga bo zakon "ustoličil" kot investitorja projekta;

 - model financiranja, predvsem predvideno javno-javno partnerstvo (znano je, da naj bi zaledne države, najpogosteje se omenja Madžarska, prispevale do 200 milijonov evrov za gradnjo drugega tira, pri čemer pogoji tega vložka še niso dorečeni). "Kakšen je interes tega partnerja in ali so skladni z interesi Slovenije? Kaj dela Sova?" se sprašuje Bojan Dobovšek.

Na zavrnitveni referendum?

V opoziciji in civilnih iniciativah je slišati ideje o zbiranju podpisov za zavrnitveni referendum. Foto: Thinkstock V civilni iniciativi Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir po poročanju STA zaradi ignoriranja predlogov sveta razmišljajo o možnosti referenduma ali ustavni pritožbi. Člani sveta so med drugim ekonomist Jože P. Damijan, nekdanji vodja avtoprevozniške zbornice Emil Milan Pintar ter nekdanji član uprave Darsa in prvi pravnik SCT Stanko Štrajn.

O možnosti zbiranja podpisov za zavrnitveni referendum v objavi na družbenem omrežju Facebook razmišlja tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš.

Referendumska zakonodaja omogoča tako imenovani zavrnitveni referendum, na katerem se zavrne že sprejeti zakon. Po navedbah v zakonu je tak referendum uspešen, če proti zakonu glasuje večina volivcev, ki oddajo veljavno glasovnico, pod pogojem, "da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev".