Nedelja, 27. 9. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Otrok, ki ne bo cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, se ne bo mogel vpisati v vrtec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,09
66
Za zdravstvene delavce cepljenje (tudi proti sezonski gripi) ne bo obvezno, bo pa cepljenje obvezno za nekatere dijake in študente ter za malčke, ki se vpisujejo v vrtce, predvideva novela zakona o nalezljivih boleznih.
Poslanci so v petek v državnem zboru razpravljali o noveli zakona o nalezljivih boleznih. Z novelo, ki ima široko podporo med politiki in stroko, želi 38 predlagateljev iz vrst poslancev SMC, SDS in DeSUS povečati precepljenost v Sloveniji. Precepljenost želijo dvigniti na raven, ki omogoča kolektivno imunost, in sicer na vsaj 95 odstotkov populacije.
Ključne točke novele zakona:
-> Če otrok ne bo cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, se ne bo mogel vpisati v javni ali javno financiran zasebni vrtec, razen če bi za opustitev cepljenja obstajali utemeljeni medicinski razlogi. O teh utemeljenih medicinskih razlogih pa bi morala obstajati odločba.
Med razloge za opustitev cepljenja se štejejo:
– alergija na sestavine cepiva,
– resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,
– bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
Akutne bolezni ali vročinska stanja, zaradi katerih se cepljenje začasno odloži, pa se ne štejejo med razloge za opustitev cepljenja.
-> Kandidati za vpis v šole in na fakultete, ki usposabljajo in izobražujejo za delo v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali socialnovarstvenih zavodih, morajo imeti ob vpisu opravljeno cepljenje v skladu z letnim programom cepljenja.
Če tega cepljenja ne bi opravili, se v te šole oziroma na fakultete ne bi mogli vpisati, razen če bi imeli odločbo o medicinski utemeljenosti opustitve cepljenja.
-> Predlogu za opustitev cepljenja pri otroku mora biti priložena ustrezna zdravstvena dokumentacija, iz katere je jasno razviden razlog za opustitev cepljenja.
-> Za pravne osebe, ki bi kršile te določbe (javni zdravstveni zavodi, socialnovarstveni zavodi, vrtci, šole in fakultete), bi globe znašale od 400 do 40 tisoč evrov.
Zdravstvenim delavcem se ne bo treba cepiti
Prvotni predlog je sicer predvideval tudi obvezno cepljenje zdravstvenih delavcev (tudi obvezno cepljenje proti sezonski gripi), ki pa so ga predlagatelji na predlog stroke nato črtali. Je pa prvopodpisani pod novelo Branislav Rajić iz SMC ob tem pozval vlado in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, naj za zdravstvene delavce in zaposlene v socialnovarstvenih zavodih uvedejo brezplačno cepljenje proti sezonski gripi.
Prav tako so omilili pogoje za vpis otrok v vrtce. Če je prvotni predlog zahteval, da so otroci pred vpisom cepljeni proti vsem boleznim, za katere je že zdaj predvideno obvezno cepljenje, je zdaj kot obvezen pogoj za vpis v vrtec predvideno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
O noveli bodo poslanci glasovali v torek.
Vse več vlog za opustitev cepljenja
V zadnjih letih se povečuje število staršev, ki dvomijo o varnosti in učinkovitosti cepiv. Vse več jih tako na ministrstvo za zdravje naslovi vlogo za opustitev cepljenja. Leta 2014 je bilo takšnih vlog 348, leta 2018 pa že 1.071, navajajo predlagatelji sprememb zakona. 95 odstotkov vseh vlog pošljejo prav starši necepljenih otrok, pediatri pa le manjši delež, še dodajajo.
Kolektivne imunosti ni (več)
Raven precepljenosti za ošpice, mumps in rdečke je v Sloveniji pod kritično mejo 95 odstotkov, ki zagotavlja kolektivno imunost. V mestnih središčih je precepljenost še bistveno nižja, kot kažejo spodnji podatki.
Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (z dvema odmerkoma cepiva) v Sloveniji
| Šolsko leto | Precepljenost v % |
|---|---|
| 2014/2015 | 95,8 |
| 2015/2016 | 93,1 |
| 2016/2017 | 94,2 |
| 2017/2018 | 94,3 |
| 2019/2019 | 93,5 |
Tudi v večini evropskih držav je precepljenost proti ošpicam, ki so zelo nalezljive, padla pod mejo, ki zagotavlja kolektivno imunost, v zadnjih letih pa je bilo po Evropi več izbruhov te bolezni.
V Sloveniji je bilo lani 48 primerov ošpic, kar je največ po letu 2014, ko jih je bilo 52. Večinoma so bili primeri vneseni iz tujine.
V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pred uvedbo cepljenja so se v Sloveniji epidemije ošpic pojavljale na dve do pet let in so trajale od tri do štiri mesece. Od leta 1968, ko smo v Sloveniji uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je pogostost pojavljanja bolezni začela upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95, še navaja NIJZ.
Tudi v Franciji so leta 2018 uvedli obvezno cepljenje, in sicer proti enajstim boleznim, saj je precepljenost padla pod 95 odstotkov. Necepljeni otroci se ne smejo vpisati v javne vrtce in šole ter se udeleževati počitniških taborov.
Na Hrvaškem je precepljenost prav tako vse manjša, še posebej v Dubrovniku, Splitu, Osijeku in na Reki, opozarja hrvaški javni inštitut za zdravje. V Splitu in Dubrovniku morajo tako starši pred vpisom otroka v vrtec obvezno predložiti dokazilo o cepljenju po programu.
V Srbiji so pred leti uvedli visoke kazni za starše, ki ne cepijo otrok, in sicer v višini 1.230 evrov.
V naši severni sosedi Avstriji medtem cepljenje ni obvezno, je pa priporočljivo.
66