Oxford sprejema sirske akademike. Kaj pa Slovenija?

Britanski mediji so gesto Oxforda primerjali s časom, ko je ista univerza v 30. letih prejšnjega stoletja ponudila zatočišče velikemu znanstveniku Albertu Einsteinu, ki je bežal pred nacisti.

Begunci, ki trenutno množično prihajajo v Evropo, se umikajo pred vojnimi razmerami v Siriji. Med njimi so nekateri visoko izobraženi, veliko je tudi mladih, ki so v želji po boljšem življenju pripravljeni študirati.

Je v interesu slovenskega visokega šolstva, da bi povabili sirske akademike tudi v Slovenijo? Jim tukaj ponudili delo? Smo pripravljeni in zmožni v Slovenijo povabiti tudi znanja željne študente?

500 beguncev na štirih univerzah Rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik je prepričan, da smo.

28. septembra je potekala rektorska konferenca, kjer je Zavrtanik ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič postavil vprašanje o proaktivnem odnosu univerz do begunske problematike v Sloveniji.

Danilo Zavrtanik namreč meni, da bi Slovenija lahko naredila podobno kot Oxford, a se boji, da tega ne bomo storili.

"Če bi bila Slovenija pametna, bi lahko vse štiri univerze skupaj sprejele 500 beguncev študentov. Samo za našo univerzo lahko ponudim, da sprejme 200 študentov. S pomočjo države bi jim plačali stroške šolanja in življenja v Slovenji. Moje besede žal niso padle na plodna tla, mogoče sem ministrico presenetil, a odgovor, da bodo premislili, ni ravno na mestu."

Internacionalizacija kot prioriteta visokega šolstva Z ministrstva Makovec Brenčičeve smo prejeli naslednji odgovor: "Slovenija je že zdaj odprta za študente iz tujine in je zainteresirana, da se to okrepi tudi v prihodnje."

Dodajajo, da so univerze samostojne ustanove, zato se lahko same odločijo, ali bodo povabile akademike in študente. Po njihovih navedbah je ena temeljnih prioritet na področju visokega šolstva prav njegova internacionalizacija.

Slovenija ob boku z Oxfordom Zavrtanik nadaljuje, da mora Slovenija v zdajšnjem položaju zavzeti proaktivno vlogo in da se mora vlada odločiti, kakšno politiko se bo šla do beguncev.

"Ali jih bo skozi koridor vse poslala na sever in čakala, kaj bo prišlo nazaj s kvotami, ali pa bomo zavzeli proaktivno vlogo in zadržali v Sloveniji mlade begunce, ki si želijo šolanja. Mogoče bodo kasneje ostali v Sloveniji, se tukaj poročili in služili denar. Demografske številke nam kažejo, da nas bo vedno manj, tako da potrebujemo nove ljudi."

Rektor Zavrtanik še meni, da slovenska vlada probleme rešuje preveč formalno, preveč načrtuje aktivnosti za vnaprej, meni, da je treba stopiti v akcijo takoj. "Zakaj se ne bi vsaj enkrat primerjali z Oxfordom?"

Izkoristimo študijski potencial beguncev Tudi rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik uporablja besedo proaktivnost, kot pravi, mora biti "univerza proaktivnejša do beguncev v pogledu potenciala, ki ga ti ljudje kot študentje ali kot usposobljeni za delo na nekem področju prinašajo s seboj".

"Ob podpori British Councila in drugih organizacij na področju visokega šolstva ponujajo štipendije in različne izobraževalne programe doma in tudi v tujini. Na Univerzi v Ljubljani ocenjujemo, da imamo dobro razvite mehanizme za sodelovanje s tujci, ki omogočajo tudi integracijo beguncev," je povedala Tanja Mihalič, prorektorica Univerze v Ljubljani, in nadaljevala, da v primerjavi z Oxfordom največji univerzi v državi za zaposlovanje akademikov iz Sirije primanjkuje finančnih sredstev.

Zato pa rektorska konferenca v sodelovanju z ministrstvom Makovec Brenčičeve pripravlja potrebne aktivnosti za omogočanje vpisa tujih študentov beguncev na visoke šole, dodaja Mihaličeva.

V Mariboru si želijo najboljših strokovnjakov Mobilnost profesorjev in študentov spodbujajo tudi na mariborski univerzi, njihova želja pa je, da k njim pridejo najboljši strokovnjaki. "Vendar je pri tem treba med drugim upoštevati tudi interventno zakonodajo v povezavi z zaposlovanjem in delom v javnem sektorju. Država bi morala v takšnih primerih pripraviti celovite rešitve oziroma je treba to vprašanje reševati na nacionalni ravni," so zapisali.

Univerza na Primorskem: Tuje akademike lahko zaposlijo finančno stabilne univerze Da na omejene možnosti zaposlovanja akademikov z Bližnjega vzhoda vplivajo finančne težave, podobno kot na ljubljanski univerzi opozarjajo tudi na Univerzi na Primorskem.

Pomočnik rektorja Gregor Kos je celo prepričan, da si takšno zaposlovanje lahko privoščijo le univerze z večstoletno zgodovino, ki nimajo težav s financiranjem in ki ne delujejo znotraj držav, ki izvajajo varčevalno proračunsko politiko, kot je to primer Slovenije.

"Še lažje to izvajajo zasebne univerze, ki v nasprotju od javnih niso odvisne od proračunskih sredstev."

A Kos ob tem poudarja, da lahko osebe z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji kandidirajo za vpis na univerzo na enak način kot slovenski državljani in državljani članic Evropske unije.

Možnost zunanjih sodelavcev na zasebnih šolah? Naj se slovenske javne univerze bolj odprejo in v svoje delo vključijo tuje profesorje, saj so ti pri nas še vedno bolj izjema kot pravilo, pa predlaga tudi Jasna Dominko Baloh, direktorica zasebne DOBA Fakultete.

"Kot zasebna visokošolska ustanova brez državnega sofinanciranja si daljše angažiranje težje privoščimo, kar pa ne izključuje možnosti angažmaja tudi sirskih akademikov kot gostujočih profesorjev na DOBA Fakulteti v prihodnje."