"Ozemeljski spor s Hrvaško bomo dobili samo s pravimi argumenti"

Slovenska ekipa je v Haagu začela ustno predstavitev svojih argumentov. Pravnica Katja Plauštajner iz odvetniške pisarne Plauštajner & Plauštajner, ki ima sicer več izkušenj s sodelovanjem na zasebnih arbitražah in pred sodiščem EU, poudarja, da prepričljiv ustni zagovor ne more nadomestiti slabe argumentacije in pisne vloge, ki je bila predhodno vložena na arbitražno sodišče. Lahko doda piko na i, štela pa bo celota.

Prav tako odličen ustni nastop s prazno vsebino ne bo prepričal petih arbitrov Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. "Pomembni so argumenti, ki jih je treba tako na pisni vlogi kot ustni obravnavi ustrezno predstaviti," je prepričana Plauštajnerjeva.

Govorne spretnosti in obvladovanje jezika so po njenem mnenju absolutno zelo pomembne, a ne ključne. Govorci ne smejo govoriti zmedeno, nastopati morajo suvereno, a vsebina še vedno najbolj prepriča. Vasilka Sancin, članica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, dodaja, da mora znati odvetnik učinkovito predstaviti to logiko argumentacije, da je vsebinsko trdna in da ni na določenih delih sama sebi kontradiktorna.

As iz rokava "Zelo pomembno je, da so pisni argumenti zelo natančno razdelani, ampak včasih je potem šele v ustnem zagovoru mogoče predstaviti pravi kontekst vseh argumentov skupaj, kar morda iz pisnega memoranduma na prvi pogled ni takoj jasno. V tem smislu imajo ustni zagovori zelo pomembno težo, ker šele z ustno predstavitvijo in morda tudi s slikovno podporo – zlasti kadar gre za mejna vprašanja, da se vidi, kje naj bi meja potekala – dobijo arbitri potem pravi vpogled v celotno logiko argumentacije ene strani," o pomenu ustnega zagovora pravi Sancinova.

Sancinova dodaja, da se lahko v ustni fazi pojavi kakšen dodaten argument, ki ni bil izpostavljen v pisnih izdelkih, zato je pomembno, da odvetniki pripravijo ustrezen odgovor tudi na morebitne takšne argumente. "Vsaka država v svojih pisnih memorandumih predstavi samo najmočnejše, najpomembnejše argumente in potem vidi, kako bo zadeva tekla naprej, in morda potegne ven še kakšnega asa iz rokava."

Največ pozornosti je treba nameniti argumentom V pripravah na ustni zagovor pred sodiščem se je treba vsebinsko podrobno seznaniti in največ pozornosti posvetiti argumentom. Prav tako se je nujno vnaprej temeljito pripraviti na odgovore o morebitnih pomanjkljivostih argumentov. Velikokrat so ključne prav podrobnosti. Zagotovo bodo arbitri zahtevali konkretne odgovore na vprašanja.

Vrstni red ustnih zagovorov po mnenju Plauštajnerjeve lahko pomeni določeno prednost. Slovenska stran bi se torej lahko v današnjem nastopu z boljšimi argumenti odzvala na hrvaški zagovor v začetku tedna. Sancinova pa meni, da so prednosti in slabosti vsake pozicije. Prednost pozicije prvega je, pravi, da postaviš svoj primer v ustnem zagovoru, ki ga mora drugonastopajoči nekako izpodbiti, če hoče, da njegovi argumenti prevladajo. Po drugi strani je prednost drugega, da lahko postavi določene svoje argumente, ki jih nato prva stran ne bo več mogla izpodbijati.

Pomemben je izkušen odvetnik "V tako pomembnih meddržavnih zadevah je zagotovo ključen izkušen odvetnik, ki se na takšne arbitraže spozna in mu postopki niso tuji," še sklene odvetnica z magisterijem s Harvarda in nekdanja pravna svetovalka na Sodišču EU v Luksemburgu.

Podobno meni Sancinova, ki pravi, da imajo naši odvetniki potrebne izkušnje in "poznajo tudi različne tehnike, ki imajo določen vpliv na arbitre. Moramo se zavedati, da vsaka država, vsaka stranka v arbitražnem sporu naredi temeljito analizo tudi preteklega dela, prakse samih arbitrov in ve, kateri argumenti naletijo na bolj plodna tla pri posameznem arbitru. Potem je tudi ta element pomemben pri samem zagovoru. Zato je tudi ekipa sestavljena mešano, ker je določen slog argumentacije, morda bolj kontinentalni za razliko od anglosaksonskega oziroma ameriškega pristopa, bolje sprejet s strani določenih arbitrov, medtem ko drugi dajejo prednost drugemu načinu".

Slovenska ekipa, ki jo vodita agentki Simona Drenik in Mirjam Škrk, je v Haag odšla optimistična. Tudi Sancinova, ki je sodelovala pri pripravi memoranduma o meji s Hrvaško, je prepričana, da je osnova, ki jo dajeta arbitražni sporazum in del postopka, pri katerem je sodelovala, zelo dobre možnosti za to, da bo odločitev arbitrov, ki je zavezujoča, optimalna glede na okoliščine.