Pahor: Slovenija je utemeljena na spravi (VIDEO)

Vsi Slovenci pa imajo le eno domovino in ne dveh, je poudaril. Po Pahorjevih besedah Slovenci nimajo dveh Slovenij, ampak vsi le eno domovino, v kateri se morajo vsi in ne glede na svoja politična, svetovno nazorska ter drugačna prepričanja truditi za življenje v razumevanju in spoštovanju.

Slovenija je tudi utemeljena na tem, da se sicer ne pozabi, temveč da se gre preko predsodkov in zamer ter preko žalostnih spominov, ki jih imajo eni in drugi na preteklost, je nadaljeval predsednik in vnovič podčrtal, da je na slednjem utemeljena nova in samostojna Slovenija.

"Ni potrebno obujati starih razlik" Sicer pa dve desetletji po osamosvojitvi v državi, ki gre skozi krizo in ki zaradi različnih stisk in sodobnih težav ustvarja nove razlike, ni potrebno obujati starih razlik, je opozoril.

Te so skozi sedem desetletij žalosti in trpljenja na vseh straneh pristale v zgodovinski zavesti kot spomin in opomin, po katerih je treba skupaj gledati v prihodnost, je pristavil.

Tudi zaradi tega je danes kot predsednik republike položil venec k obeležju pri grobišču pod Krenom oz. v tamkajšnjem delu kočevskih gozdov, teden pred tem pa se je kot slavnostni govornik udeležil slovesnosti ob 70. obletnici Baze 20 v Kočevskem rogu, je še povedal Pahor.

Slovesnosti pod Krenom se je poleg več poslancev udeležila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je povedala, da se pod Krenom vsako leto zberejo, da se spomnijo slovenskih mučenikov, ki počivajo v Kočevskem rogu.

Poudarila je, da jo veseli, da se je slovesnosti letos udeležil tudi predsednik republike Pahor in da je s tem pripomogel k umirjanju strasti. Sicer pa mora biti Kočevski rog vsem v spomin in opomin, da se podobne stvari ne bi več dogajale, je pristavila.

Slovenija potrebuje spravo in zavedanje, da so vsi Slovenci sinovi in hčere slovenske zemlje in da se je treba z dostojanstvom spominjati vseh žrtev, je še povedala Novakova.

Ogrin: Z ignoriranjem povojne resnice se država vrača v totalitarizem Ob grobišču je potekala slovesnost s 24. obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje pred približno tri tisoč ljudmi je vodil novomeški škof Andrej Glavan, osrednji govornik Matija Ogrin pa je menil, da se z ignoriranjem povojne resnice po njegovi oceni država ugreza nazaj v totalitarizem.

Literarni preučevalec Ogrin je najprej povojne dogodke v Kočevskem rogu označil za presežno zlo in dodal, da je Rog temeljna resničnost slovenskega naroda in države.

"Nikjer drugod med Slovenci ni bilo toliko in takega trpljenja, pa tudi takšne človeške veličine, kakor na stotinah slovenskih morišč, ki jih Rog vse skupaj predstavlja - od Primorske do Prekmurja," je opozoril Ogrin.

"Slovenci nimajo ničesar, kar bi jih v vsej zgodovini bolj prizadelo kakor Rog" Nadaljeval je, da Slovenci nimajo ničesar, kar bi jih v vsej zgodovini bolj prizadelo in bolj spremenilo kakor Rog. Ničesar ni v narodu, kjer bi si tako ostro in dokončno stala vsaksebi slovenska katoliška omika in barbarstvo, civilizacija ter njeno zanikanje, je ocenil.

V Rogu se po Ogrinovih besedah z "ostro ognjeno črto" ločuje vse, kar je v stoletjih slovenskega naroda vodilo h kulturi in ohranjanju življenja, na drugi strani pa je tam dočakalo svoj vrh to, kar je po raznih poteh vodilo v razkroj omike in uničenje človeka.

"Metafizično središče slovenstva" Zaradi navedenega je Kočevski rog tudi v pogledu omike in kulture narodova središčna realnost in hkrati civilizacijsko ter narodnostno središče. Ker sta si v Rogu stala nasproti vera in sovraštvo do nje, pa je v tem smislu Rog tudi metafizično središče slovenstva, je izpostavil.

Pristavil je, da mora v družbenem pogledu za Slovenijo reči, da je v njej toliko demokratičnega življenja, kolikor je zavesti o tem, kaj pomeni Kočevski rog. In tudi, da bi morala biti za slovensko politiko resnica o njem enako pomembna kot demokracija. Nasprotno pa usihanje zavesti o kočevskih in drugih grobiščih ter praktično omalovaževanje njihove resnice prinaša usihanje demokracije.

"Država je padla v praktični relativizem" Z ignoriranjem povojne resnice se v Sloveniji dogaja ravno to, je še ocenil Ogrin in povzel, da je država padla v praktični relativizem, v katerem se lahko zgodi in izreče karkoli. Nenazadnje se je s tem sama obsodila na ugrezanje nazaj v totalitarizem, s tem pa na socialne krivice, krajo skupnega dobrega in tudi na zrežirane politične sodne procese, je še menil Ogrin.

Pred njim je spregovorila zgodovinarka Marta Milena Keršič, ki je opozorila na po njenem mnenju številne nepravilnosti v družbi ter da je Slovenija dežela dveh seznamov. Predstavnik Nove slovenske zaveze Marjan Kovač pa je ocenil, da so kristjani v slovenski politiki premalo prisotni. Pozval jih je, da je politika dolžnost vsakega kristjana.

"Slovenska politika pretežno ignorira vprašanje povojnih pobojev" Sicer pa sta Keršičeva in Kovač podobno kot Ogrin menila, da slovenska politika pretežno ignorira vprašanje povojnih pobojev in domobranskih grobišč. Medtem pa je novomeški škof Glavan v svojem pastoralno obarvanem govoru opozoril na bratomorno vojno in vprašanje sprave. Ta bo mogoča šele, ko bodo vsi, ki ležijo v slovenskih povojnih grobiščih, dostojno pokopani, je še menil Glavan.