Ponedeljek, 7. 6. 2021, 15.24
9 mesecev, 2 tedna
Pet stvari, s katerimi lahko takoj znižate svoje stroške
Morda se na prvi pogled zdijo zgolj malenkosti, a na letni ravni lahko prinesejo več 100 evrov prihranka! Še bolj kot vaši denarnici pa bodo te majhne spremembe koristile okolju in ne nazadnje tudi vašemu dobremu počutju.
Z majhnimi spremembami svojih vsakdanjih navad lahko dosežemo velike spremembe v svetu. Vsi vemo, da je nujno poskrbeti za naš planet in za generacije, ki prihajajo za nami, zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, porabo plastike, električne energije in še marsikaj. Kljub temu pa vsa naša dejanja niso vedno odraz tega. Res je, da se zeleno usmerjene spremembe dogajajo počasi in ne brez izzivov. Res pa je tudi, da se vsaka velika sprememba začne z majhnimi koraki! Kaj lahko torej naredimo?
1. Namesto z avtom pojdite peš ali s kolesom in skirojem
Če imate opravke v bližini, pustite avto doma. Ta preprosti trik občutno pripomore k zmanjšanju izpustov CO2, istočasno pa pozitivno vpliva na vaše zdravje, saj se boste spotoma tudi razgibali in nadihali (upamo, da svežega) zraka.
Ste vedeli, da približno 20 odstotkov vseh izpustov CO2 v Sloveniji izvira iz gospodinjstev, od tega pa več kot tri četrtine iz prometa?! Dober način za prihranek pri gorivu in nižjih izpustih CO2 je tudi nakup električnega avtomobila.
2. Namesto kopanja izberite prho
Povprečen Slovenec porabi okoli 150 litrov vode na dan, evropsko povprečje je 200 litrov. Pri prhanju je povprečna poraba vode 55 litrov oziroma, če med prhanjem ne zapirate vode, 140 litrov. Pri kopanju v kadi pa je povprečje kar 250 litrov vode!
Ob tem je mogoče skleniti, da oseba, ki se varčno odloči za prhanje, v enem mesecu lahko prihrani več kot pet tisoč litrov vode, to je pet kubičnih metrov (kubikov). Cena za kubični meter se razlikuje med občinami, za primer pa vzemimo 80 centov. Štiričlanska družina tako prihrani 16 evrov, kar je lahko že strošek šolske malice za enega otroka, letno pa to znese že slabih 200 evrov.
Ali ste vedeli? Če med ščetkanjem zob pustite teči vodo, gre lahko v prazno kar 20 litrov vode. Pri umivanju zob dvakrat na dan to v enem mesecu nanese 1.200 litrov vode samo za eno osebo. Veliko vode se porabi tudi pri ročnem pomivanju posode in različnih podaljšanih programih pranja perila. Če zmanjšamo porabo in seštejemo mesečni prihranek, smo lahko prepričani, da nam ni hvaležno le okolje, ampak tudi naša denarnica.
3. Varčno ogrevajte in hladite
Trenutno smo na začetku sezone klimatskih naprav, ki so zaradi vročine v zadnjih letih postale že skoraj obvezne. Pogosta napaka je mišljenje, da prihranimo energijo, če gretje oziroma hlajenje ugasnemo, kadar nas ni doma. Bolj praktično in tudi bolj prijazno do narave je, če ga samo zmanjšamo, ko gremo iz prostora. Tako se prostor pozimi ne bo popolnoma shladil, poleti pa ne pregrel, in ko bomo prišli spet domov, bo potrebne manj energije, da bomo spet dosegli želeno temperaturo.
Upravljanje ogrevanja in hlajenja nam lahko zelo olajšajo termostati. Tehnološki navdušenci si boste morda omislili takšnega, ki se poveže v splet in ga lahko upravljate tudi na daljavo. Tako si boste lahko prilagodili gretje ali hlajenje, ko boste odšli iz službe, ob prihodu domov pa vas bo že pričakal ustrezno ogret ali ohlajen prostor.
4. Izklapljajte naprave
Lučke, ki gorijo na različnih napravah, kadar so v stanju pripravljenosti, prav tako porabljajo električno energijo. Seveda ne moremo izklopiti hladilnika ali zamrzovalne skrinje, lahko pa ugasnemo in najbolje, da tudi izklopimo, najrazličnejše zaslone (na primer računalniški zaslon, televizijo), mikrovalovno pečico, opekač kruhkov, kavni avtomat. Tudi polnilci za telefone naj ne bodo stalno vklopljeni. Čeprav je naprava ugasnjena, namreč še vedno porablja nekaj elektrike, če je vklopljena v vtičnico. Priročna rešitev so podaljški z gumbom za izklop.
Verjamemo, da ni treba ponavljati že znanega o ugašanju luči, varčnih sijalkah in o tem, da je ob nakupu novih gospodinjskih aparatov nedvomno pametno izbrati višji energijski razred. Zagotovo že sami veste, da se lahko strošek elektrike zelo hitro precej poveča. Obenem pa tudi najhitreje opazimo prihranek, sploh če so bile naše dosedanje navade energijsko bolj razsipne.
Kaj pa to pomeni za naš planet? Če varčno porabljamo električno energijo, je potreba po njeni proizvodnji manjša. Do okolja najprijaznejša proizvodnja električne energije je iz obnovljivih virov energije, kjer poznamo sončne elektrarne, vetrne elektrarne, hidroelektrarne, geotermalne elektrarne, elektrarne na plimovanje in druge.
5. Uporabljajte vrečke za večkratno uporabo
Ste opazili, da so trgovci v zadnjem času ponudili pester izbor do narave prijaznejših vrečk za večkratno uporabo? Uporabite jih tudi vi! Marsikatera med njimi je prav lepa, lahko imajo domiselne napise in tudi sicer pokažejo, da vam ni vseeno za naš planet.
Morda niti ne opazite tistih 10 ali 20 centov, ki jih k nakupu doda plastična vrečka. Če nakupujete trikrat na teden in je cena vrečke 15 centov, to v enem letu nanese dobrih 23 evrov, kar sicer ni bogastvo. Je pa mnogo več, kot bi odšteli za vrečko za večkratno uporabo, ki bi vam služila vse leto in še dlje.
Še bolj kot vaša denarnica pa vam bo hvaležno okolje. Statistika pravi, da v povprečju uporabljamo plastično vrečko le 25 minut, naslednjih 100–500 let pa se bo razkrajala.
Naročnik oglasa je Trajnostna energija.