Petek, 29. 3. 2019, 18.56
5 let, 8 mesecev
Pikalo: Ministrstvo bo prisluhnilo tudi željam po večji avtonomiji učiteljev
Na prvem javnem posvetu, ki ga je na temo prihodnosti vzgoje in izobraževanja pripravilo ministrstvo za izobraževanje, je bilo mogoče slišati predvsem pozive k sprejetju ukrepov za krepitev učiteljeve avtonomije in zmanjšanju njihovih administrativnih obremenitev. Gremo namreč v smeri popolne birokratizacije učiteljskega poklica, so opozarjali udeleženci.
"Lahko govorimo in sprejemamo kar koli, a če učitelju in ravnatelju ne damo prave družbene veljave in dovolj avtonomije, potem ne naredimo nič. Z učitelji se vse začenja in z njimi družba raste," je razlog, zakaj bi morali učitelji dobiti več avtonomije, navedel nekdanji uradnik na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Boris Zupančič.
Učitelji opozarjajo na vedno več administrativnih obremenitev
Učiteljica na osnovni šoli Paulina Ošlak je opozorila na težave zaradi vse večjih administrativnih obremenitev: "Namesto da bi se vsak dan po pouku lahko posvetila pripravi na naslednji dan, moram izpolnjevati tabele o tem, kaj sem delala. To je naša sramota." Ministrstvo je tudi pozvala, naj nemudoma ukine preštevanje ur, kakor je poimenovala nov način določanja delovnega časa učiteljev. Učitelji namreč po njenih besedah niso mezdni delavci.
Janja Čolić iz društva učiteljev angleškega jezika je šla še nekoliko dlje: "Trenutno je stanje takšno, da gremo v smeri popolne birokratizacije učiteljskega poklica. Kako naj vzgajamo razgledane državljane, če moramo sami slediti rigidnim postopkom?"
Učitelji poleg zmanjševanja učiteljeve avtonomije opozarjajo tudi na vedno več administrativnih obremenitev.
Generalni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je v zvezi z navedbami Ošlakove opozoril, da v trenutnih predpisih ni ničesar, kar bi omogočalo štetje ur. "Kdor šteje ure, dela to na lastno roko, in to ni v skladu z veljavnimi predpisi," je dejal Štrukelj.
Štrukelj: Moramo vlagati v zaupanje v učitelja
V Svizu si sicer po njegovih besedah želijo predvsem, da bi se v prihodnje več ukvarjali z zaupanjem v učitelja. Pri tem je kot zgled navedel Finsko. "Finski sistem temelji na zaupanju v učitelje, zaradi česar tam že od leta 1990 nimajo šolskih inšpekcij, in na predpostavki, da je učiteljica odgovorna, da ve, kaj dela, in da hoče delati v dobro otrok. Če ni tako, imajo dovolj orodij, da to preprečijo," je povedal Štrukelj.
Poleg poudarjanja po sprejetju ukrepov, ki bi učitelju prinesli več avtonomije in manj administrativnega dela, je bilo danes slišati še vrsto drugih predlogov, ki bi jih bilo treba vključiti v belo knjigo, ki jo pripravljajo na ministrstvu.
Minister Jernej Pikalo je obljubil, da nameravajo na ministrstvu prisluhniti danes izrečenim željam po večji avtonomiji učiteljev in njihovi manjši administrativni obremenitvi.
Profesorica v srednji šoli Patricija Frlež bi si želela prenovo in krepitev predmeta državljanska vzgoja v srednji šoli, saj dijaki po njenem mnenju premalo poznajo delovanje političnega sistema in se posledično ne udeležujejo volitev. Po njenih besedah bi potrebovali tudi nekonfesionalen predmet o religijah, ki bi dijake izobraževal za več medverske strpnosti.
Na posvetu navzoči minister za izobraževanje Jernej Pikalo ji je odgovoril, da ima zavod za šolstvo že naročilo, da "razvija državljansko vzgojo kot predmet za srednje šole".
Pozvali tudi k prenovi učnih načrtov
Zaradi večje kakovosti pouka bi bilo treba po mnenju Frleževe največje dovoljeno število otrok v razredih znižati na 24, velikost šol pa prilagoditi tako, "da se bodo lahko na vsaki šoli vsi učenci naenkrat zbrali na eni kulturni prireditvi".
Po mnenju Štruklja in še nekaterih drugih udeležencev bi morala imeti bela knjiga nujno poglavje o profesionalnem razvoju učiteljev. Prenoviti bi bilo treba tudi učne načrte, ki so neusklajeni med seboj in prezahtevni za določeno starost, ter vzpostaviti sistem kakovosti vseh učnih gradiv, je dodal predsednik Zveze aktivov svetov staršev Anton Meden.
Današnja razprava, ki se je je udeležilo okoli sto ljudi s področja vzgoje in izobraževanja, je po besedah ministra Pikala pokazala, da so vprašanja v šolstvu kompleksna in da jih je treba obravnavati z več vidikov. Obljubil je, da nameravajo prisluhniti danes izrečenim željam po večji avtonomiji učiteljev in njihovi manjši administrativni obremenitvi.
Današnjemu posvetu bo po njegovih besedah sicer sledilo še pet podobnih posvetov, ki jih bodo do junija izvedli v različnih krajih po Sloveniji. Predloge, ki jih bodo slišali na njih, nameravajo nato skupaj s strokovnimi analizami, ki bodo opravljene, vključiti v belo knjigo. Ta bo prinesla temeljne usmeritve, kam želimo na področju šolstva v prihodnjih letih.