Četrtek, 18. 1. 2024, 11.09
10 mesecev, 1 teden
Piran v pripravah na dviganje gladine morja
V središču Pirana te dni vrtajo sondažne vrtine za projekt protipoplavne zaščite. Kot poudarjajo na občini, je ob podnebnih spremembah zmanjšanje poplavne ogroženosti eden ključnih projektov za prihodnost mesta. Na pomen ureditve problematike poplavne ogroženosti obmorskih krajev opozarja tudi Mediteranski inštitut za okoljske študije.
Ekstremni vremenski dogodki so v zadnjem desetletju vse pogostejši, intenzivnejši in daljši, kombinacija vztrajnega dvigovanja morske gladine ter pogostejših nevihtnih valov pa je problematična tudi za številne obalne skupnosti v Sloveniji. Povzroča čedalje večjo gospodarsko in materialno škodo.
Med aktivnostmi v projektu Score preverjajo možnost kombinirane uporabe senzorjev, ki bodo merili višino gladine morja, hitrost in smer vetra, zračni tlak ter količino padavin, ki jih bodo povezovali s simulacijami dinamike valovanja morja.
Piran se pripravlja na spremembe
V Piranu se v prizadevanjih za zaščito mesta podajajo v zahteven in zapleten projekt protipoplavne zaščite, v njegovem okviru pa te dni izvajajo geološko-geomehanske in hidrogeološke raziskave. Geomehaniki vrtajo sondažne vrtine do nosilnih tal, ki so lahko ponekod tudi na globini 38 metrov, tako pridobljene vzorce pa bodo natančno preučili, so pojasnili na piranski občini.
Na podlagi zbranih podatkov bodo skupaj z zbornico za arhitekturo in prostor razpisali odprt javni natečaj za izbiro najustreznejše rešitve protipoplavne zaščite mesta. Do takrat bodo v občini izvajali druge omilitvene ukrepe za zmanjševanje posledic poplav, danimo montažne premične protipoplavne ovire na najbolj izpostavljenih ulicah.
Poplavljanje morja je sicer v Sloveniji in Sredozemlju v zadnjem času pogostejše jeseni in pozimi, ko prihaja do sprememb v hladnih in toplih morskih tokovih.
Projekt Score – odgovor na poplave in sušo v mestih
Tudi na Mediteranskem inštitutu za okoljske študije, ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, se ukvarjajo s prilagajanjem na podnebne spremembe v obalnih območjih, tudi Piranu. V projektu Score, ki ga financira Evropska komisija, poskušajo okrepiti pripravljenost mesta na poplave in tudi suše.
"Izziv v Piranu je, kako zaščititi zgodovinsko mestno jedro, ki je obdano z morjem, ter pri tem ne le ohraniti stanovanjske in ekonomske vloge mesta, temveč tudi obvarovati kulturno in naravno dediščino," pojasnjujejo na Inštitutu. Zavzemajo se za rešitve, ki temeljijo na naravi, odprtem dialogu s strokovnjaki različnih profilov in lokalno skupnostjo. "Ob tem mora biti morje upoštevano kot integralni del tega mesta," so prepričani na Inštitutu.
V Piranu sodelujejo z lokalno skupnostjo in iščejo ustrezne rešitve. Med aktivnostmi v projektu preverjajo možnost kombinirane uporabe senzorjev, ki bodo merili višino gladine morja, hitrost in smer vetra, zračni tlak ter količino padavin, ki jih bodo povezovali s simulacijami dinamike valovanja morja. Ob tem bodo poskušali povezovati strokovno znanje državnih ustanov z lokalnim znanjem državljanov. Vključili so tudi upravo za zaščito in reševanje, ki so ji predlagali, naj pri poročanju vključi informacije o resnosti, plimovanju in gladini morja.
V dobrih 25 letih gladina morja pol metra višja
Poplavljanje morja je sicer v Sloveniji in Sredozemlju v zadnjem času pogostejše jeseni in pozimi, ko prihaja do sprememb v hladnih in toplih morskih tokovih. "Ali je to posledica izpustov toplogrednih plinov in podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, ni več vprašanje, ampak dejstvo," je dejal raziskovalec z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Cecil Meulenberg.
Do izgradnje protipoplavne zaščite bodo v občini izvajali druge omilitvene ukrepe za zmanjševanje posledic poplav, danimo montažne premične protipoplavne ovire na najbolj izpostavljenih ulicah.
Ekstremne razmere, ki so posledica podnebnih sprememb, smo imeli v zadnjih dveh poletjih – predlani petmesečno sušo v slovenski Istri, poleti 2023 pa izjemne količine dežja. Na takšne spomladanske in poletne padavine vpliva temperatura ozračja, ki povzroča taljenje ledenikov in snega, deloma že vpliva tudi na morske tokove, v prihodnosti bo vpliv še večji.
Po pričakovanjih strokovnjakov se bo do leta 2050 gladina morja v Tržaškem zalivu dvignila za od 30 do 50 centimetrov. Pojav bo vplival na obalno plimovanje in sočasno tudi na obalne skupnosti. Grožnja vdora morske vode v slovenska obalna mesta je tudi ob nevihtnih sunkih, ko se gladina morja dvigne še dodatnih 10 do 50 centimetrov nad običajno višino.
Spremembam se je treba premišljeno prilagoditi
Mediteranski inštitut za okoljske študije na področju poplavne varnosti izvaja številne projekte in raziskovalne aktivnosti. Pri tem zagovarjajo premišljene pristope preventive in nujnost prilagajanja na poplavljanje morja in padavinskih voda v tesnem sodelovanju z lokalno in strokovno skupnostjo.
"Izredno pomembno je pametno načrtovanje prostora, od odločitev o gradnji ali ohranjanju poplavnih območij ter umestitve infrastrukture do snovanja elementov urbanega prostora – povsod moramo upoštevati tveganje poplav in znati tudi sprejemati dogodke, ki so za morje običajni," je prepričana predstojnica Inštituta Jerneja Penca.
Kot je dejala predstojnica Inštituta Jerneja Penca, napačna raba prostora, ki ne upošteva delovanja morja, ne sme upravičevati posegov, ki mesta ograjujejo od morja. "Morje se ne bo umaknilo nikamor," je opozorila. Kot opozarja, je treba ločevati med dvigovanjem morske gladine, učinki valov in vetra ter poplavami zaradi padavinskih voda, saj vsak od teh potrebuje svoje rešitve, kombinacija pojavov pa izredno premišljene posege v prostor. Za škodo so lahko odgovorni tudi visoki valovi in močan veter, je pojasnila. Pred temi se lahko učinkovito zaščitimo z valolomi in skalnatimi valobrani ter predvsem z umikanjem objektov, kjer ti ne bi smeli stati.
Kot je dejala Penčeva, napačna raba prostora, ki ne upošteva delovanja morja, ne sme upravičevati posegov, ki mesta ograjujejo od morja. "Morje se ne bo umaknilo nikamor," je opozorila.