Rabuza

Sreda,
17. 4. 2019,
18.09

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,16

2

Natisni članek

Natisni članek

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) epidemija WHO ošpice

Sreda, 17. 4. 2019, 18.09

5 let, 7 mesecev

Po Evropi več žarišč ošpic. Kolikokrat morate biti cepljeni, da ste varni?

Rabuza

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,16

2

Norice, vodene koze | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

V zadnjem obdobju se je po svetu zelo povečala obolelost z ošpicami. Pri nas letno obravnavajo le nekaj primerov, precepljenost pa je na visoki ravni. "Glede na razmeroma visoko precepljenost je večje širjenje ošpic v Sloveniji za zdaj malo verjetno," je prepričana epidemiloginja Marta Grgič Vitek.

Pred 19 leti so bile v ZDA ošpice že izkoreninjene, vendar so se zaradi upadanja precepljenosti znova vrnile na seznam bolezni. V New Yorku je šlo celo tako daleč, da so morali v začetku aprila razglasiti izredne razmere. Vsem, ki niso mogli dokazati, da so bili cepljeni, pa grozi kazen tisoč dolarjev. V Italiji necepljenim otrokom zavrnejo dostop do vrtca.

Žarišče obolenj z ošpicami se je pred dnevi pojavilo tudi precej blizu Sloveniji. V Severni Makedoniji so razglasili epidemijo te zelo nalezljive bolezni, po tem, ko so doslej našteli 961 primerov ošpic, od tega so jih 60 odstotkov odkrili v zadnjem tednu. Že pred tem so v zadnji polovici leta večje število obolenjih našteli v Franciji, Italiji, Grčiji in Romuniji.

V Sloveniji nazadnje epidemija pred 24 leti

World Health Organization | Foto: Reuters Foto: Reuters Na sploh se je število primerov ošpic po svetu v začetku letošnjega leta s primerljivim obdobjem lani povečalo za petkrat (z nekaj več kot 28 tisoč primerov na 112 tisoč primerov).

V Sloveniji so bile ošpice vrsto let najpogostejša bolezen, po letu 1968, ko so uvedli obvezno cepljenje proti tej bolezni, pa je število obolenj začelo upadati.

Zadnjo epidemijo smo imeli v Sloveniji med letoma 1994 in 1995, v zadnjih letih pa odkrijemo le nekaj primerov na leto.

Razlogov za skrb pri nas ni

Kljub več žariščem po Evropi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da razlogov za skrbi v Sloveniji ni. "Glede na razmeroma visoko precepljenost je večje širjenje ošpic v Sloveniji za zdaj malo verjetno," meni epidemiloginja Marta Grgič Vitek in dodaja, da je pomembno, da precepljenost ostaja na visoki ravni.

Vendar precepljenost v Sloveniji, ne le pri ošpicah, ki so ena od sedmih bolezni, proti kateri je cepljenje obvezo, upada, kar Grgič Vitkova pripisuje vse več skupinam proti cepljenju.

"V raziskavi Stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji smo ugotovili, da je pri večini staršev, ki imajo zadržke do cepljenja, strah pred neželenimi učinki cepiv večji kot strah pred boleznimi in njihovimi hudimi posledicami," dodaja Grgič Vitkova.

Cepljenje žrtev lastnega uspeha

Po mnenju družinske zdravnice Nene Kopčavar Guček je dilema pri cepljenju napačno postavljena. "Dilema ni, ali ga cepim in bo imel stranske učinke, ampak je, ali ga cepim ali pa zboli," meni Kopčavar Gučkova, ki se s primerom ošpic sreča enkrat ali dvakrat na leto.

Ravno uspeh cepljenja je po besedah pediatra Marka Pokorna njegovo največji sovražnik, saj so številni že pozabili na številne bolezni, ker so praktično izkoreninjene. A ravno upadanje precepljenosti, ne le na primeru ošpic, lahko povzroči, da se vrnejo bolezni, ki jih več ne poznamo.

Kako prepoznamo bolezen?

Virus se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami, ob kašljanju in kihanju ter posredno prek kljuk in predmetov, kjer so končale kapljice okuženih.

Od okužbe do simptomov običajno preteče od 10 do 12 dni, nato pa se pojavijo visoka telesna temperatura, kašelj, vnetje očesnih veznic, zelo prepoznaven je tudi kožni izpuščaj za ušesi, od koder se nato razširi po obrazu in vratu.

Zelo pomembno je, da je oseba kužna že štiri dni pred pojavom izpuščaja. Zapleti pri obolenju se pojavijo pri vsakem tretjem otroku, in sicer vnetje srednjega ušesa, pljučnica. Eden na tisoč zbolelih lahko dobi vnetje možganov ali celo umre.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je na vsem svetu vsaj en odmerek cepiva dobilo 85 odstotkov ljudi, drugega pa le 67 odstotkov. Meja precepljenosti, ko govorimo, da je neka bolezen izkoreninjena, je sicer 95 odstotkov.

Injekcija | Foto: Reuters Foto: Reuters

V Sloveniji je v precepljenost 93-odstotna, med regijami pa izstopa Ljubljana, kjer je precepljenost malenkost pod 91 odstotki. 

Za dosmrtno učinkovitost cepljenja sta potrebna dva odmerka cepiva, ki jih otroci prejmejo od dopolnjenih 12 do 18 mescev, nato pa še pred odhodom v osnovno šolo. Starejše otroke in odrasle, ki še niso bili cepljeni proti ošpicam, se cepi z dvema odmerkoma v presledku enega meseca.

"Za zdaj velja, da je oseba, ki je ošpice prebolela ali je bila cepljena z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, dosmrtno zaščitena," pojasnjuje Grgič Vitkova.

Za tiste, ki so prejeli le en odmerek, je priporočljivo, da se cepijo še enkrat.

Šest vprašanj in odgovorov o obveznem cepljenju

Katera cepljenja so obvezna za mladoletne?
Zoper davico, tetanus, oslovski kašelj, otroško paralizo in okužbo s hemofilusom influence tipa B morajo biti otroci cepljeni štirikrat do starosti dveh let. Trikrat pa so cepljeni zoper ošpice, mumps in rdečke (nazadnje v tretjem razredu osnovne šole).

Ali cepljenje proti tem boleznim prinaša zdravstvena tveganja (možnost epileptičnih napadov, avtizem in podobno)?
"Neželeni učinki cepljenja seveda pomenijo določeno tveganje, ki pa je neprimerno manjše od tveganja, ki ga prinaša bolezen, ki jo s cepljenjem preprečimo, ali njeni zapleti," pravi Marta Grgič Vitek z NIJZ. "Za določena stanja/obolenja, kot je na primer avtizem, pa rezultati epidemioloških študij kažejo, da niso povezana s cepljenjem."

NIJZ letno objavlja poročila o stranskih pojavih, pridruženih cepljenju, kamor so dolžni poročati vsi izvajalci cepljenja. Lani so dobili 406 prijav neželenih učinkov, ki so se v večini primerov pojavili po cepljenjih, ki so obvezna. V 26 primerih je bila potrebna hospitalizacija (6,4 odstotka vseh prijav) – ti primeri so podrobneje opisani v poročilu na zgornji povezavi. 

Kje najdem informacije o mogočih stranskih učinkih?
Pediater oziroma zdravnik mora pred vsakim cepljenjem staršem oziroma skrbnikom otroka podati pojasnilo (na NIJZ so pripravili napotke za zdravnike). Starši morajo dobiti knjižico z informacijami, pisno gradivo za predvideno cepljenje, ustno informacijo o mogočih učinkih ter ukrepih v teh primerih. Zdravnik mora staršem omogočiti tudi vpogled v navodila za uporabo cepiva.

Ali se lahko cepljenju izognem?
Če menite, da ima lahko cepljenje zdravstvene posledice za otroka, lahko ministrstvu podate predlog za opustitev cepljenja. Ker je cepljenje obvezno, tvegate do 500 evrov globe, če otroka ne cepite.

Kdo odgovarja, če ima otrok zaradi cepljenja posledice?
Ker je cepljenje obvezno, je država odškodninsko odgovorna. Od leta 2007 do letošnjega maja so na ministrstvu prejeli sedem zahtevkov, izplačali so eno odškodnino (leta 2009 v višini 69 tisoč evrov).

Ali necepljenje otrok prinaša tveganja za zdravje otroka in za okolico ter kakšna so?
Otrok lahko zboli za nalezljivo boleznijo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Ob večjem znižanju deleža cepljenih bi se povečala verjetnost za ponovno pojavljanje in razširjanje nalezljivih bolezni, ki smo jih skoraj že odpravili, menijo zdravniki.