Sredstva so zagotovljena, že letos naj bi stekla gradnja novega prizidka ljubljanske onkologije #video

Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta danes obiskala Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer sta z vodstvom razpravljala o investiciji in novem načinu organizacije obravnave pacientov, ki prejemajo terapijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Med drugim sta vodstvu sporočila pomembno novico.

Kot je v uvodu povedala direktorica Onkološkega inštituta Zlata Štiblar Kisić, so dobili zagotovilo, da so sredstva za nadgradnjo ljubljanskega Onkološkega inštituta zagotovljena. Vlada potrdila investicijska sredstva v višini 42 milijonov evrov za nov prizidek in nadgradnjo, gradbeno dovoljenje je pravnomočno in v prihodnjem mesecu bo stekel že prvi razpis za izvajalce, je povedal predsednik vlade. Prvo lopato naj bi zasadili že letos, gradbena dela pa bodo predvidoma zaključena do konca leta 2028. 

Štiblar Kisić navdušenja ni skrivala in je dejala, da gre za presečni dan. "Prepričana sem, da bodo vsi zaposleni in bolniki od današnjega dne lažje trpeli vse težave, ki nas pestijo zaradi pomanjkanja prostora, ker vemo, da je pred nami luč in ker vemo, da naj bi se že letos zasadila prva lopata za gradnjo novega Onkološkega inštituta," je dejala direktorica onkološkega inštituta.

Konkretno gre za nadzidavo stavbe H za dve nadstropji in prizidek, nov stolpič s šestimi nadstropji in z garažami, s kletmi, je naštela. Kot je dejala, se je bilo treba za sredstva boriti, "ampak ta boj je prinesel rezultate in ta rezultat je za nas zmaga".

Enako kot Štiblas Kisić je tudi Golob poudaril, da gre za velikanski korak naprej. "Razpravljali smo tudi o tem, kako na dolgi rok reševati prostorsko stisko celotnega območja, o tem bo še debata," je napovedal premier. 

Že vrsto let opozarjajo na prostorsko stisko

Namen investicije je zagotoviti osnovno možnost nemotenega oziroma nadaljnjega izvajanja dejavnosti onkološkega inštituta in njegov strokovni razvoj, so zapisali v sporočilu po seji vlade. Ključni cilji vključujejo izboljšanje zdravstvene infrastrukture za zagotavljanje sodobnih, kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev, povečanje prostorskih zmogljivosti za onkološke storitve, ustvarjanje pogojev za strokovno delo zdravstvenega osebja ter vzdrževanje visokega nivoja strokovnosti, so našteli.

"Investicija bo omogočala večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, učinkovitejšo obravnavo bolnikov, kar vključuje skrajšanje čakalnih dob in boljšo organizacijo prostora, tudi v primeru epidemičnih izbruhov," so še navedli.

Na onkološkem inštitutu sicer že vrsto let opozarjajo na prostorsko stisko, s katero se spopadajo. Septembra, ob svetovnem dnevu varnosti pacientov je Štiblar Kisić dejala, da trenutno delujejo na 38 tisoč kvadratnih metrih površine, potrebovali pa bi najmanj 15 tisoč kvadratnih metrov več. Prav tako jih je skrbelo, da bi gradbeno dovoljenje, ki so ga pridobili junija 2024, poteklo, preden bi lahko začeli gradnjo.

Na prostorsko stisko inštituta so opozarjali tudi v društvih bolnikov, ki so povezani v svet pacientov onkološkega inštituta. O prostorski stiski so že večkrat obvestili tudi ministrstvo.

Prevolnik Rupel: Vse možnosti bomo poiskali do konca aprila, potem pa skušali najti rešitev

Na sestanku so se zbrani pogovarjali tudi o spremembi, ki so jo z marcem uvedli na onkološkem inštitutu. Po novem morajo bolniki v Ljubljano prihajati dvakrat, saj aplikacije zdravljenja ne prejemajo več na dan pregleda pri zdravniku, ampak dan ali dva kasneje. Prvi obisk je torej namenjen ambulantnemu pregledu in oddaji krvi v laboratoriju, ob drugem obisku pa bolnik prejme predpisano terapijo. 

Kot je v izjavi po srečanju dejala ministrica Prevolnik Rupel, je, kot so izvedeli, veliko bolnikov z novim načinom dela zadovoljnih. Za tiste, ki se v Ljubljano vozijo od daleč, pa iščejo rešitev v sodelovanju z regionalnimi bolnišnicami. Vodstvo Onkološkega inštituta se o tem pogovarja z vodstvi drugih bolnišnic, da bi ugotovili, ali so možne rešitve, ki bi bile še boljše za bolnike.

Ena od možnosti je po besedah Prevolnik Rupel, da bi prvi del, torej laboratorijske preiskave, opravili v regionalni bolnišnici in na Onkološki inštitut prišli na kemoterapijo, ali pa da bi v regionalni bolnišnici opravili oboje. "Veliko opcij je na mizi," je dejala ministrica. Dogovorili pa so se, da vse možnosti poiščejo do konca aprila, potem pa bodo skušali najti najboljšo možno rešitev za bolnike, je dodala.

Brecelj: Rešitve čez noč na področju onkologije žal ni

Glede možnosti, da bi bolniki na Onkološkem inštitutu ostali čez noč do drugega dne, ko bi prejeli terapijo, je predsednik strateškega sveta za zdravstvo in zdravnik na Onkološkem inštitutu Erik Brecelj dejal, da že sedaj vsako jutro iščejo prazne postelje, da lahko sprejmejo in operirajo vse bolnike.

Dodal je, da je sam več kot deset let prepričeval, da se nadgradi stavba H, kjer bi dobili dodaten prostor. Danes so dobili od vlade zagotovilo in sredstva, da se bo Onkološki inštitut lahko širil. "Rešitve čez noč na področju onkologije žal ni," je ob tem ugotavljal.

Brecelj verjame, da je marsikateremu bolniku zdaj težje priti dvakrat, in prepričan je, da bo vodstvo to upoštevalo in iskalo rešitve za tiste iz najbolj oddaljenih krajev, da bodo lahko vse opravili v enem dnevu. Kot pomembno pa je izpostavil, da bolniki dobijo terapijo in da nihče nanjo ne čaka. "Noben bolnik na inštitutu ne bo zaradi čakalne dobe kaznovan s poslabšanjem zdravstvenega stanja in smrtjo, vsi bolniki bodo zdravljeni," je zagotovil.

Po njegovih besedah se je treba tudi vprašati, zakaj se sekundarni centri za kemoterapijo niso razvili in zakaj v perifernih bolnišnicah ni več kemoterapij. Tako na Onkološki inštitut prihajajo tudi bolniki iz drugih bolnišnic, terciarnih, ker jih pač tam ne morejo oskrbeti. In noben bolnik ne ostane brez terapije.

Golob tudi o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti

Predsednik vlade je po srečanju med drugim pojasnil, da so spregovorili tudi o posledicah novele zakona o zdravstveni dejavnosti. "Bil sem zelo pomirjen in zadovoljen, ko sem slišal, da na Onkološkem inštitutu ne predvidevajo nekih posebnih zapletov iz tega naslova in da tudi med zaposlenimi zaenkrat ni zaznati kakšne posebne nervoze zaradi novele," je dejal premier.

Golob verjame, da bo še kar nekaj odpora tudi s strani interesnih skupin, a bodo vztrajali, ker vedo, da je krepitev javnega zdravstvenega sistema preko jasne razmejitve med zasebnim in javnim najboljša možna pot, da bodo na koncu pacienti v javnem zdravstvenem sistemu dobili najbolj kakovostno storitev.

Osrečki: Če ne bomo našli rešitve, bo žal treba postopek razlastitve izpeljati

Glede zadnjih ponudb stanovalcem ob mariborski onkologiji za odkup pred razlastitvijo pa je v. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki dejal, da ne gre za grožnjo ali pritisk. Sami so dali ponudbo, sedaj čakajo odgovor lastnikov. "Cena, kakršna je sedaj, je dobra, da se kupiti stanovanja. Če ne bomo našli skupnega jezika, bo žal treba postopek razlastitve izpeljati," je še pojasnil Osrečki.

Na inštitutu menijo, da tak režim skrajšuje čakalne dobe, medtem ko v organizacijah onkoloških bolnikov, kjer se sicer zavedajo, da nov način obravnave ustreza inštitutu in "morda določenemu delu bolnikov", nasprotujejo. Številni bolniki poročajo o neprijetnostih in težavah, ki jih prinaša nova sprememba, opozarjajo.

Novice Uroš Svete o novem zakonu: Naredili bomo korak naprej

Novice Bolniki pozivajo k spremembi organizacije obravnave na Onkološkem inštitutu Ljubljana

Novice Svet onkološkega inštituta: tako je za bolnike bolje