Torek, 28. 5. 2019, 13.28
5 let, 6 mesecev
V iskanju naslednika Bulčeve
Po volitvah nova tekma: koga ponujajo Šarcu? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,21
32
Kandidati, ki jih največkrat omenjajo za položaj evropskega komisarja: Tanja Fajon, Anže Logar, Miro Cerar in Karl Erjavec.
Po volilni nedelji, v kateri smo izvolili osem evropskih poslancev, ki nas bodo prihodnjih pet let zastopali v Bruslju, se začenjajo ugibanja, kdo bo postal komisar. Katera imena se najpogosteje omenjajo?
Novi slovenski evroposlanci so znani, zdaj pa se začenja tekma za komisarski položaj, ki ga počasi zapušča Violeta Bulc. Pred njo je bil v Evropski komisiji dva mandata Janez Potočnik.
V javnosti se najglasneje pojavljajo imena Tanje Fajon, Anžeta Logarja, Karla Erjavca in Mira Cerarja.
Šarec še noče govoriti o imenih
Marjan Šarec noče komentirati, med kom se bo odločal za evropskega komisarja.
Odločitev je v rokah premierja Marjana Šarca in vlade, ki za zdaj poimensko o kandidatih še noče govoriti. Neuradno je slišati, da je Šarec osem izvoljenih evroposlancev povabil na srečanje prihodnji torek, ko bi lahko tekel pogovor tudi o tem, kdo bo postal komisar.
A pogajanja in končno imenovanje slovenskega kandidata, ki bo postal eden od 28 komisarjev EU, so v rokah šefov koalicijskih strank, ki izbiro komisarja potrdijo na seji vlade.
Najvišje kotira Fajonova
Med imeni, ki se pojavljajo, naj bi najvišje kotirala Fajonova, ki si je v nedeljo zagotovila tretji poslanski mandat v Bruslju. Izkušena političarka SD je dobila največ preferenčnih glasov in stranki prinesla 60 odstotkov vseh glasov ter tako močno pripomogla k temu, da je SD osvojila dva evropska stolčka (drugega bo zasedel Milan Brglez).
Fajonovo so v komisarski zgodbi omenjali že pred petimi leti, ko je vlada Mira Cerarja najprej predlagala Alenko Bratušek, vendar je ta povsem pogorela na glasovanju, Cerar pa je nato v Bruselj poslal Violeto Bulc.
Za Fajonovo razumljivo "navija" tudi njen strankarski šef Dejan Židan, ki je po volitvah dejal, da bi bilo treba izbirati med ljudmi, ki so imeli pogum in se izpostavili na volitvah.
Video: Planet TV, novinarka: Valentina Plaskan
Zver bi izbral Logarja
Drugačen scenarij zagovarja nosilec zmagovalne liste SDS in SLS Milan Zver, ki meni, da bi moral biti komisar iz stranke, ki je dobila največ glasov. Skupna lista SDS in SLS je dobila nekaj več kot 26 odstotkov glasov ter osvojila tri sedeže.
Zvera komisarski stolček sicer ne zanima. Vsaj tako lahko sklepamo glede na izjave s soočenja na Pop TV, predlagal pa je strankarskega kolega in poslanca v državnem zboru Anžeta Logarja.
Manj verjetni izbiri za komisarski položaj sta ministra v Šarčevi vladi, zunanji minister Cerar in obrambni minister Erjavec. Listi njunih strank na evropskih volitvah nista osvojili sedeža v Evropskem parlamentu. Za Erjavčevo stranko DeSUS je glasovalo 26.752 volivcev, še veliko slabše pa se je odrezala SMC, ki je dobila le 7.538 oziroma 1,6 odstotka glasov volivcev ter tako prehitela le Gibanje Zedinjena Slovenija in Dobro državo.
Kakšne kandidata naj v Bruselj pošlje Slovenija? Odogovarja Boštjan Udovič, politolog in profesor Fakultete za družbene vede Ljubljana:
Kaj bo delal slovenski komisar?
Jean-Claude Juncker se poslavlja od vodenja Evropske komisije.
Za zdaj tudi še ni znano, katero področje bo tokrat pripadlo slovenskemu komisarju v EU.
Bulčeva je bila komisarka za promet, njen predhodnik Potočnik pa nekaj mesecev komisar za širitev EU, nato pa komisar za znanost in raziskave ter na koncu še za okolje.
Omenimo, da komisar prejme dobrih 20 tisoč evrov bruto plače mesečno.
Za Junckerjevo mesto Weber in Timmermans
Na evropskem prizorišču pa je dva dni po volitvah odprta tekma za predsednika Evropske komisije. V tej za zdaj vodi Jean-Claude Juncker, kot najresnejša naslednika pa omenjajo Manfreda Webra in Fransa Timmermansa.
Oba prihajata iz dveh najmočnejših strank v Evropskem parlamentu, iz Evropske ljudske stranke (EPP) in iz vrst socialdemokratov (S&D). Stranki bosta sicer tokrat prvič za imenovanje vodilnega potrebovali tudi soglasje drugih političnih skupin. EPP in S&D sta namreč ostali največji stranki, vendar sta po 40 letih prvič izgubili večino v Evropskem parlamentu.
Udovič predlaga, da bi v Bruselj poslali dva kandidata:
32