Politbarometer: Podpora vladi najnižja doslej

Vlado premiera Janeza Janše podpira 32 odstotkov vprašanih, ne podpira pa je 58 odstotkov, kar pomeni, da ima najnižji odstotek podpornikov doslej. Med strankami je glede na preference vprašanih na prvem mestu z 21 odstotki še vedno SD, sledi SDS (18 odstotkov), na tretjo mesto pa se je z desetimi odstotki uvrstila novoustanovljena Zares.

Vlade ne podpira kar 58 odstotkov vprašanih

Decembrska raziskava je znova potrdila kritično izostritev pogledov ljudi na aktualna družbena, gospodarska in politična dogajanja ter hkrati izražanje (ne)zaupanja ljudi v ključne nosilce sistemskih vlog. To se še posebej odraža v doslej najnižji izmerjeni podpor vladi Janeza Janše in visoki nepodpori, ki jo je deležna. Toš ugotavlja, da tako neugodnega razmerja v izražanju odnosa do aktualne vlade niso izmerili še nikoli, odkar so januarja 2001 vprašanje prvič vključili v raziskavo. Aktualno vlado namreč podpira 32 odstotkov vprašanih (septembra 42), ne podpira je 58 odstotkov (septembra 50), deset odstotkov (septembra osem) pa je neopredeljenih.

Lestvica zaupanja: Najvišje je Banka Slovenije

S podporo vladi je povezana tudi stopnja zaupanja v državne institucije. Na lestvici zaupanja se najvišje uvršča Banka Slovenije (ocena 3,43), sledijo varuh človekovih pravic (3,37), evro (3,36), šolstvo (3,34), vojska (3,31), EU (3,23) in mediji (3,22). Na dno lestvice se je tokrat uvrstila cerkev z duhovščino (2,42), nad njo pa so sodišča (2,57), politične stranke (2,58), predsednik vlade (2,70), vlada kot celota (2,76) ter državni zbor (2,86).

Socialni demokrati imajo največjo podporo Meritev strankarskega opredeljevanja na ravni preferenc pokaže na vodstvo Socialnih demokratov, ki so v primerjavi s septembrsko raziskavo pridobili dve odstotni točki, sledi pa ji SDS z 18-odstotnim stabilnim deležem, ki je enak že vse od junija. Na tretje mesto se je uvrstila novoustanovljena Zares z desetodstotno podporo. Ta po Toševem mnenju nadomešča vrzel, ki jo pušča LDS, saj ne pridobiva iz desnosredinskega, pač pa levosredinskega polja. Četrto mesto si delita LDS in SNS s šestimi odstotki, ki jima je podpora v primerjavi s septembrsko raziskavo padla za dve oziroma eno odstotno točko. Sledijo SLS (pet odstotkov), NSi (štiri odstotke) in DeSUS (dva odstotka).

Odstotek neporedeljenih se znižuje

Tokratna raziskava je pokazala tudi večjo aktiviranost volilnega telesa, saj je bilo med vprašanimi manj neopredeljenih (28 odstotkov, septembra 32 odstotkov, junija pa kar 40 odstotkov). Ta aktiviranost se izraža tudi v višjem deležu opredeljenih na "levo-desni" lestvici. "Levo" se opredeljuje 34 odstotkov vprašanih, "desno" 24 odstotkov, 19 odstotkov se jih uvršča na sredino, 23 odstotkov pa je neopredeljenih. Decembrski Politbarometer se je dotaknil tudi nekaterih aktualnopolitičnih vprašanj. Glede izbrisanih 55 odstotkov vprašanih meni, da bi morala vlada upoštevati odločbo ustavnega sodišča, 23 odstotkov meni, da tega ni dolžna storiti, medtem ko je 22 odstotkov neopredeljenih.

Večina se ne strinja z Janševim napadom na novinarje Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, ali se strinjajo z argumentacijo predsednika vlade ob glasovanju o zaupnici v državnem zboru, ko je kot odgovorne za slabo sliko Slovenije v svetu izpostavil predvsem novinarje. S takšnim stališčem soglaša 22 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 69 odstotkov nasprotuje. Večina anketirancev (41 odstotkov) meni, da je slovenska politika z ustanovitvijo nove stranke Zares pridobila, 36 odstotkov jih meni, da ni pridobila, 22 odstotkov je neopredeljenih. Odgovarjali so tudi na vprašanje, ali je za SLS dobro, da je na mesto predsednika izvolila Bojana Šrota. 47 odstotkov vprašanih meni, da je to dobro, 13 odstotkov, da ni, medtem ko je 40 odstotkov neopredeljenih. Raziskava je bila opravljena med 10. in 12. decembrom na vzorcu 833 anketirancev.