Sreda, 4. 3. 2020, 14.32
4 leta, 9 mesecev
Predlog SDS z malo podpore, Levica razmišlja o referendumu
Predstavniki večine poslanskih skupin so na seji državnega zbora izrazili odklonilno stališče glede predloga SDS o vnovični uvedbi naborništva. Da je predlog novele Zakona o vojaški dolžnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, so poleg predlagateljev ocenili le še v DeSUS in SNS. Tako bi lahko zakon že v prvem branju končal zakonodajno pot.
Poslanec SDS Žan Mahnič je v imenu predlagateljev spomnil na kadrovske cilje, ki si jih je država zastavila ob izidu referenduma o vstopu Slovenije v zavezništvo Nato in ki so predvidevali osem tisoč pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske (SV), dva tisoč pripadnikov pogodbene rezerve in 15 tisoč pripadnikov prostovoljne rezerve. Poznejša doktrina o vojaški strateški rezervi je predvidela celo 25 tisoč pripadnikov strateške rezerve, poroča STA.
SDS za šestmesečni obvezni vojaški rok
Danes Slovensko vojsko sestavlja približno 6300 pripadnikov stalne sestave, težnja njihovega števila pa je še vedno v upadu. Zato v SDS menijo, da bi bilo treba za popolnitev vsaj za neko srednjeročno obdobje spet uvesti šestmesečno služenje vojaškega roka. Tudi na ta način bi namreč lahko pridobili kader, ki bi lahko služil v stalni sestavi.
Poslanec SDS Žan Mahnič je v imenu predlagateljev spomnil na kadrovske cilje, ki si jih je država zastavila ob izidu referenduma o vstopu Slovenije v zavezništvo Nato.
V vladi, ki opravlja tekoče posle, predloga novele ne podpirajo. Državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je priznala, da veljavni sistem kaže določene pomanjkljivosti na področju kadra, vendar pa razlogi za uvedbo posameznih ali vseh sestavin vojaške dolžnosti po njeni oceni niso podani. Poudarila je, da bi predlogi za popolnjevanje Slovenske vojske morali temeljiti na podrobni analizi stanja in posledic predlaganih rešitev.
SMC odrekla podporo predlogu SDS
Odklonilno stališče do predloga so v predstavitvah stališč po pričakovanjih izražali tudi predstavniki večine poslanskih skupin. Poslanec LMŠ Robert Pavšič je sicer dejal, da se je o uvedbi posameznih oblik naborniškega sistema smiselno pogovarjati. "Vendar se tovrstni posegi v družbeni sistem ne morejo narediti čez noč, pač pa ob poglobljeni javni razpravi," je dejal Pavšič in napovedal, da bodo zato predlogu nasprotovali.
Da gre za resno vprašanje, ki se ga ne gre lotevati na hitro, je opozoril tudi poslanec SD Samo Bevk. Opraviti je treba poglobljeno razpravo in presoditi, ali je obrambni sistem sposoben zagotoviti kakovostno izobraževanje nabornikov, ustrezno namestitev in opremo, zadostna sredstva, ki v aktualnih proračunih v ta namen niso predvidena, in doseči družbeno soglasje o tem vprašanju. Tudi v SD menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Po besedah poslanca Levice Mihe Kordiša se spet uvaja prisilno služenje vojaškega roka. Če bi bil predlog potrjen, v Levici napovedujejo tudi možnost zakonodajnega referenduma.
Vnovično uvajanje naborništva bi predstavljalo zapleten družbeni proces, ki bi vplival na več družbenih sistemov, zato tudi v SMC hitenju s takšnim ukrepom niso naklonjeni. Zamisel bi po besedah poslanca SMC Gregorja Židana prišla v poštev šele, če jim kadrovskega primanjkljaja ne bi uspelo zajeziti z drugimi ukrepi. Sredstva iz proračuna bi bilo po njegovem mnenju v tej fazi bolj smiselno nameniti izboljšanju položaja vojakov.
V Levici napovedujejo možnost referenduma, NSi predloga ne podpira
Ostro predlogu nasprotujejo v Levici. Kot se je izrazil poslanec Miha Kordiš, se vnovič uvaja prisilno služenje vojaškega roka, če bi bil predlog potrjen, pa v Levici napovedujejo tudi možnost zakonodajnega referenduma. Med drugim je opomnil, da vojska ne deluje le z represijo, ampak tudi z ideologijo, zato namen takšnega predloga vidi tudi v "pranju možganov".
Da predloga ne bodo podprli, so napovedali v NSi. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je sicer poudaril, da je eden ključnih sistemov za zagotavljanje varnosti države obrambni sistem, ki pa je trenutno v kadrovski krizi. V NSi uvedbo naborništva prepoznavajo kot možen ukrep za reševanje tega položaja, je pa Horvat spomnil, da koalicijska pogodba poleg postopnega uvajanja vojaškega roka predvideva tudi konsolidacijo profesionalnega sestava SV.
Poslanec SAB Marko Bandelli je med drugim opozoril na poseg v zasebnost posameznika, ki bi ga takšen ukrep povzročil. Prav tako bi bilo po mnenju SAB pri tako pomembnem vprašanju treba upoštevati voljo ljudi, ki bodo vojaški rok dejansko služili. Razmislek o ukrepih za povečanje števila vojakov je nujen, vendar pa je predlog SDS po njegovih besedah na več točkah pomanjkljiv.
Poleg SDS podporo napovedali še v DeSUS in SNS
Da bodo predlog v prvem branju podprli, so napovedali v DeSUS in SNS. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je spomnil, da so uvedbo sicer trimesečnega vojaškega roka v program zapisali tudi v njihovi stranki. Se je pa zavzel, da bi v morebitnem nadaljnjem postopku sprejemanja novele o njej potekala javna predstavitev mnenj.
Poslanec SNS Jani Ivanuša pa je med drugim ocenil, da vojska nikomur ne bi škodila in da bi bila kvečjemu koristna. Med drugim bi se mladi na ta način osamosvojili od svojih staršev, prav tako pa bi jim privzgojili ljubezen do domovine, je povedal.
Tri poslanske skupine, ki so napovedale podporo predlogu, skupaj štejejo 34 poslancev. Ker za ustreznost predloga novele v prvem branju zadošča navadna večina, bo morebitna potrditev odvisna tudi od prisotnosti poslancev in od tega, ali bodo o njem sploh glasovali, poroča STA.
14