Posvetovalni referendum o projektu JEK 2 bo 24. novembra

Zagovorniki referenduma – poslanci Svobode z izjemo Miroslava Gregoriča, SDS, SD in NSi – so interpretirali, da bi pritrdilni odgovor na referendumsko vprašanje pomenil mandat vladi, investitorju in drugim deležnikom, da nadaljujejo postopke za pripravo projekta, ne pa še odločitve o gradnji elektrarne. Mandat ljudstva je med drugim pomemben zato, ker naj bi bile za pripravo na končno odločitev, med drugim za raziskovalno dejavnost in kadre, potrebne investicije v višini več kot sto milijonov evrov, so dejali.

Po mnenju poslancev Levice in Gregoriča ter nepovezane poslanke Mojca Šetinc Pašek pa bi pritrditev pomenila podporo celotnemu projektu, vključno z izgradnjo elektrarne. Za tovrstno vprašanje je še prezgodaj, saj še ni znanih dovolj podatkov, so opozorili.

Svoboda: Glas za je podlaga za naprej

"Glas 'za' na referendumu bo pomenil jasen mandat tako investitorju kot vladi, da se intenzivno lotita priprave vseh potrebnih podlag, na katerih bo nato temeljila končna odločitev za projekt Jek 2," je v razpravi dejal Teodor Uranič (Svoboda). Po njegovem mnenju bi dal pozitiven rezultat demokratično legitimnost za nadaljnjo pripravo gradiv, ki bodo podlaga za končno investicijsko odločitev, in sam ne bi izključeval možnosti izvedbe drugega posvetovalnega referenduma pred sprejetjem končne odločitve.

SDS: Nujna je pospešitev aktivnosti

Aktivnosti glede Jeka 2 je treba pospešiti, ne pa upočasniti, kar bi pomenil morebiten odlog izvedbe referenduma, je dejal Zvonko Černač (SDS). Razmere so se v zadnjih letih namreč bistveno spremenile; uporabe premoga ne bodo mogli nadomestiti hidroenergija in ostali OVE, zato bo potreben povečan uvoz, kar v trenutnih razmerah ni težava, se je pa nedavno pokazalo, kako lahko cene poskočijo in kako se lahko dostopnost poslabša, je dejal.

Prepričan je, da Slovenija brez nadaljevanja uporabe jedrske energije ne more zagotavljati stabilnosti oskrbe z elektriko. Menil je, da se lahko finančna konstrukcija sesuje le v primeru, da bodo "okoljski lunatiki na nivoju EU zlobirali podobno ureditev, kot jo sedaj poznamo pri termoenergiji, in tudi na nuklearno energijo uvedli podobne kupone".

SD: Za, ampak javnost potrebuje več informacij

Tudi v SD so napovedali podporo razpisu referenduma. Menijo, da bo podnebne cilje in hkratno energetsko neodvisnost težko doseči brez jedrske energije, je dejala Meira Hot (SD) a ob tem izpostavila opozorila dela javnosti, da so informacije v zvezi s projektom pomanjkljive, ter zakonodajno-pravne službe DZ, da je drugi del referendumskega vprašanja nejasen. "Skrajno resno poudarjamo, da slovenska javnost potrebuje vse informacije, na podlagi katerih se bo lahko odločala o referendumskem vprašanju. Zato nalagamo vladi, da naredi vse, da javnost te odgovore v pravem časovnem okviru pridobi," je poudarila.

NSi: Referendum je namenjen pripravi ključnih dokumentov

Jožef Horvat (NSi) je na podlagi "zablod ali napačne poti Nemčije", kjer da se je opustitev jedrske energije izkazala za napako, izrazil upanje, da bomo v Sloveniji znali izbrati pot naprej na podlagi strokovnih dejstev, ne čustev ali dnevnopolitičnega dogajanja. Tudi on je poudaril, da bo šlo pri referendumu za mandat za pripravo ključnih dokumentov za gradnjo Jeka 2, medtem ko odločitev o gradnji še pride. Je pa ta po njegovem mnenju potrebna, "če želimo imeti stabilen vir električne energije, če ne želimo imeti električnih mrkov in če želimo iti po poti v nizkoogljično družbo".

Vlada: Držali se bomo transparentnih in demokratičnih procesov

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v predstavitvi stališča vlade dejal, da je referendum neposredno nadaljevanje procesa, ki ga opredeljuje resolucija o miroljubni rabi jedrske energije, ko poziva, naj se s ciljem defosilizacije in stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo elektroenergetski sistem nadgrajuje s širitvijo jedrskega programa, z izvedbo projekta Jek 2 in uvajanjem OVE, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja.

Z referendumskim vprašanjem se išče mandat za nadaljevanje pripravljalnih aktivnosti do končne investicijske odločitve, ki je pričakovana do leta 2028. "Referendum bo tako ena od odločitev v procesu odločanja, pri tem se bomo držali transparentnih in demokratičnih procesov," je zagotovil.

V Levici proti

Razpisu referenduma v tej fazi nasprotujejo v Levici. Kot je dejal Matej Tašner Vatovec, je namreč sklicati referendum v okoliščinah, ko ni na voljo ustreznih podatkov, neodgovorno in podcenjujoče. Za soglasje za nadaljevanje aktivnosti pri projektu Jeka 2 ni treba spraševati volivcev, odločitev o gradnji je bila sprejeta že s sprejemom resolucije, je menil.

Opozoril je na nacionalni energetski in podnebni načrt, ki navaja dva možna scenarija zagotavljanja elektrike - z jedrsko energijo in OVE ali samo z OVE. "Ta korak ste popolnoma preskočili. Nihče ni dal na mizo argumentov, potencialov in možnosti, ki jih ima Slovenija za to, da gremo v 100-odstotno obnovljive vire," je dejal. Z referendumom bodo volivce spraševali, ali naj država izvede projekt Jek 2 - kar pomeni izvedbo v celoti, z izgradnjo elektrarne, je poudaril.

Proti sta tudi Gregorič (Svoboda) in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Gregorič meni, da bo referendum prezgodaj in brez pravih podlag. Pogreša informacije med drugim glede drugega možnega scenarija, torej samo OVE, cene elektrike iz Jeka 2, višini in financiranju investicije. Moti ga tudi, da ni znano, kdo bo lastnik elektrarne - če bo lastnik še kakšna druga država, bo ta dobila svoj del električne energije, Slovenija pa bo morala nositi vsa tveganja, med drugim glede varnosti in morebitne jedrske škode. Pozval je, da se v pripravo projekta vključi Banko Slovenije in fiskalni svet, da ocenita, kakšne so zmožnosti državnega financiranja.

Tudi Šetinc Paškova opozarja, da ni resnih študij, med drugim o tveganjih in financiranju. "Če bi bili pošteni, bi ljudi spraševali, ali so za jedrsko energijo oz. ali so za Jek 2, ne pa da se izgovarjate, da ne bodo dokončno odločali," je dejala. Strinjala se je z Gregoričem, da bo referendum bianco menica za projekt, ki bo po njenem mnenju Teš 6 na tretjo potenco.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar je dejal, da mandata ne potrebujejo le za projektno dokumentacijo, ampak tudi za razvoj kadrov, izbor dobavitelja, zaprtje finančne konstrukcije, licenciranje lokacije, postopke umeščanja v prostor. "Trdim, da je informacij za odločanje v tej fazi dovolj, da lahko državljani informirano odločajo. To ni dokončno vprašanje, končna investicijska odločitev bo predvidoma do 2028. Tisto pa bo moment, ko se bo morala nekomu roka tresti pri podpisu pogodb, da bo projekt pripravljen za izvedbo," je dejal.

"Če pa se odločimo, da projekta ne želimo, je prav, da to storimo čim prej," je povedal Levičar, saj bodo omenjeni postopki stali med 100 in 150 milijonov evrov. Bi se pa s tem odpovedali enemu od možnih scenarijev, je dodal.

V prihodnjih dveh letih denar za zdravstvo, znanje, inovacije in gospodarstvo

Poslanci so se danes na izredni seji seznanili tudi s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. 

Predloga proračunov za leti 2025 in 2026 po besedah premierja Roberta Goloba ohranjata prioritete te vlade, to so zdravstvo, znanje, inovacije in gospodarstvo ter varnost in odpornost. "Ne zmanjšujemo sredstev za obnovo po poplavah, ne ustavljamo se takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme," je dejal v predstavitvi v DZ.

Vse naštete prioritete je vlada kljub zaostrenim fiskalnim pogojem po njegovih besedah uspešno vključila v predlog proračunov za leti 2025 in 2026. Za plačno reformo bo šlo na primer v prihodnjih letih dodatnih 1,4 milijarde evrov, za obnovo po poplavah je v posebnem skladu že zbranih 200 milijonov evrov, za izgradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj je prvič v zgodovini v enem letu na voljo sto milijonov evrov. "Za vse reforme, ki jih imamo predvidene, so predvidena sredstva v teh proračunih," je dejal.

"Smo na dobri poti" 

Pri tem je kot tisto od prioritet, kjer se izvajajo največje spremembe in največje investicije, izpostavil zdravstvo. "Smo na dobri poti, kar dokazuje tudi to, da imamo vsak dan večjo podporo zdravstva, tudi izvajalcev medicinskih storitev in koncesionarjev," je dejal.

Poudaril je, da Sloveniji primanjkljaj kljub vsem reformam in dodatnim sredstvom zanje uspeva zmanjševati. Na to bi morali biti ponosni: "V celoti smo usklajeni z novimi fiskalnimi pravili na ravni EU, zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvalijo."

Gospodarska slika Slovenije je po njegovih besedah ravno zaradi proračunskih politik te vlade bistveno boljša kot v marsikateri drugi razviti članici EU in tudi boljša od povprečja EU, pa čeprav smo se v zadnjih dveh letih soočili najprej z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini in nato z obnovo po lanskih avgustovskih poplavah.

Proračun za leto 2025 so sprejeli že novembra lani 

"Samo z gospodarsko rastjo lahko zagotavljamo socialno državo in blaginjo za prebivalstvo, ker to je tisto, čemur je proračun primarno namenjen," je dejal. Ob tem se mu zdi pomembno, da se gospodarske rasti in nizke stopnje brezposelnosti ne financira na račun dodatnega zadolževanja. Delež dolga v BDP skozi leta te vlade ves čas konstantno pada," je dejal.

Za leto 2025 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov in odhodki za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo poraba ostala tudi leta 2026, medtem ko naj bi se prilivi v proračun povečali za dodatnih 4,5 odstotka.

Podrobneje je te številke v nadaljevanju seje predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, vsebinske razprave pa danes še ne bo, saj bo najprej stekla na sejah zainteresiranih delovnih teles. Te bodo sklicane v prihodnjih dneh in po zaključku postopka naj bi DZ oba proračuna potrdil na novembrski seji.

Boštjančič: Spremljale so nas negotovosti 

Pripravo državnih proračunov so po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča spremljale negotovosti glede varnosti, spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in uvedba fiskalnih pravil. "Verjamem, da lahko z odločnimi ukrepi in z medsebojnim sodelovanjem gradimo družbo, v kateri bo imel vsak možnost za dostojno življenje in napredek," je dejal.

"Oblikovanje predloga sprememb proračuna za prihodnje leto in predloga proračuna za leto 2026 so spremljale negotovosti, povezane z varnostnim stanjem, spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope v primerjavi z globalnimi tekmeci ter ponovna vzpostavitev fiskalnih pravil v EU," je minister povedal na današnji predstavitvi v DZ.

DZ dal zeleno luč davčnim spremembam

DZ je končal obravnavo predlogov sprememb davčne zakonodaje, ki jih je z namenom povečanja konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanja delovnih mest ter spodbujanja inovacij in investicij pripravila vlada. 

DZ je predloge vseh šestih novel davčnih zakonov, ki jih je vlada pripravila s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva, ocenil kot primerne za nadaljnjo obravnavo. Zdaj jih bo v obravnavo najprej dobil odbor za finance, pri čemer je po napovedih poslancev, tudi koalicijskih, mogoče pričakovati kar nekaj dopolnil.

V davčnem paketu so predlogi novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2025.

Največ časa so si poslanci vzeli za razpravo o predlogu novele zakona o dohodnini, o katerem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da naj bi v Slovenijo privabil novo delovno silo. Eden od ukrepov tako predvideva novo začasno davčno olajšavo za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine. Predlagane spremembe se med drugim nanašajo tudi na obdavčitev normirancev, in sicer z znižanjem meje za vstop v sistem.

Predlog novele zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v zvezi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanj vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov, je povedala Katja Božič s finančnega ministrstva.

Jernej Vrtovec (NSi) je nasprotno menil, da z uveljavitvijo predlaganih sprememb pobiranje davkov ne bo prav nič bolj učinkovito in tudi administrativnih bremen ne bo manj. Noveli zakona tako v NSi odrekajo podporo, enako je v imenu poslancev SDS povedal Franc Rosec. Medtem se poslancem koalicije zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, je pa tudi Soniboj Knežak (SD) dejal, da je pomen davčnega postopka prevelik za površno obravnavo, zato bodo v nadaljevanju postopka pozorni na predloge za izboljšave.

V predlogu novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je bila največ pozornosti deležna predlagana ukinitev določbe, da se iz javnega vpogleda v podatke evidence trga nepremičnin izključi identifikacijska oznaka nepremičnine. Namen je, da se javnosti prepreči pridobivanje podatkov o strankah posameznih nepremičninskih poslov, je pojasnila državna sekretarka Božič.

A Vrtovec je opozoril, da se bo s tem namesto več reda na trgu nepremičnin povzročilo več zmede. Ukinitvi javnega vpogleda v evidenco trga nepremičnin pa nasprotujejo tudi v koaliciji, saj je Lucija Tacer (Svoboda) povedala, da bodo v nadaljevanju postopka predlagali črtanje te določbe. "Če ima nekdo pet ali več stanovanj, ki jim narašča cena, in s tem plemeniti svoje premoženje, potem nima nobenega razloga, da bi to skrival pred javnostjo," je menila.

Vlada z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin predlaga še poenostavitev javne razgrnitve modelov vrednotenja nepremičnin, ukinitev poskusnega izračuna posplošene vrednosti ter prenos zbiranja pripomb javnosti v času javne razgrnitve modelov z občin na geodetsko upravo. Vpliv na vrednosti nepremičnin zaradi posledic naravne nesreče pa naj bi po novem ugotovila vlada s posebnim sklepom.

Namen novele zakona o davku na dodano vrednost je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov.

Hkrati se bo DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Božič je pojasnila, da se je vlada za to določbo odločila z namenom podpore prizadevanjem zdravstvene politike po zmanjševanju vsebnosti sladkorja v prehrani. Poslanci ji niso nasprotovali, je pa Vrtovec dejal, da zvišanje DDV ne bo prispevalo k zmanjšanju porabe sladkih pijač in izboljšanju zdravstvenega stanja v družbi, nekaj milijonov višji prilivi pa da tudi ne bodo bistveno vplivali na proračunske prihodke.

Med bistvenimi novostmi predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je Božič navedla omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

V opoziciji tudi tej noveli nasprotujejo. "Predlagani zakon ne sledi potrebam gospodarstva," je dejal Franc Breznik (SDS), Vrtovec pa je opozoril, da podjetjem prinaša večjo davčno obremenitev ter zmanjšuje možnosti, da se odločijo za zanje primernejši način poslovanja. V koaliciji so bili medtem zadovoljni predvsem z omejitvijo prenašanja davčnih izgub, ki je zdaj neomejeno. "Šokanten je podatek, da si je leta 2023 več kot 17.000 zavezancev s pokrivanjem izgub iz preteklih let zmanjšalo davčno osnovo v skupnem znesku 900 milijonov evrov," je dejal Milan Jakopovič (Levica).

Neenotni so bili poslanci koalicije in opozicije tudi glede predloga novele zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se ureja sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev preko avtomatov Finančni upravi RS. S tem se bosta preglednost in nadzor nad prodajo prek avtomatov povečala in posledično bodo davčni prihodki višji, je povedal Bojan Čebela (Svoboda). Rado Gladek (SDS) pa je za še en nepotreben ukrep, ki dodatno obremenjuje podjetja.

Novice Po besedah Janeza Janše članstvo v EPP ne vpliva na njihovo glasovanje

Novice Poslanci na prvi izredni seji po počitnicah o romskih vprašanjih

Novice Poslanci se vračajo s parlamentarnih počitnic