Svoboda: Za ustavne spremembe glede preferenčnega glasu je še dovolj časa

Poslanka Svobode Lucija Tacer je v današnji izjavi poudarila, da sledijo odločitvi, ki so jo na posvetovalnem referendumu volivke in volivci sprejeli z več kot 70-odstotno podporo. Ker se zavedajo, da za spremembe potrebujejo 60 poslanskih glasov in jih torej ne morejo sprejeti zgolj s koalicijsko podporo, pa so že pred časom sprejeli odločitev, da sopodpišejo predlog, ki ga je predlagala opozicijska NSi. Ta med drugim predvideva uvedbo 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev z 90 na 92.

A NSi nato ni želela zagotoviti podpisov za svoj predlog spremembe volilnega sistema.

Novice Poslanca Levice na srečanju s Pirc Musarjevo: Spremenili bi volilni sistem

Kot je pojasnila Tacer, v Svobodi zavračajo argument NSi, da v tem mandatu ni več dovolj časa za sprejetje ustavnih sprememb. "Do konca mandata je več kot eno leto. Če obstaja volja, je dovolj časa, da se spremeni ustava in ustrezen zakon," je poudarila. Se pa po njenih besedah strinjajo, da uvedba preferenčnega glasu še ne bi veljala na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ampak šele na vseh kasnejših. Menijo namreč, da morajo pri tako velikih sistemskih spremembah državljankam in državljanom omogočiti, da se o njih informirajo, institucijam pa, da se pripravijo na spremembe in da se volitve nato lahko izvedejo brez zapletov.

Koalicija podpira začetek postopka

Pojasnila je, da so kot gradivo priložili tako zakon kot izris volilnih enot, ki jih je predlagala NSi. "Zdaj pa si želimo, da je v kratkem sklicana ustavna komisija in da lahko na glasovanju preizkusimo predlog, za katerega smo ocenili, da ima največjo možnost dvotretjinske podpore," je še pojasnila. Na vprašanje, ali so v koaliciji o predlogu usklajeni, pa je dejala, da koalicija podpira začetek postopka. V okviru postopka na ustavni komisiji pa obstaja tudi možnost, da se za preučitev določenega vprašanja imenuje strokovno skupino.

Kot je poudarila poslanka Janja Sluga, se v Svobodi zavedajo, s kakšno večino so ljudje na referendumu izrazili svojo voljo, in stojijo na stališču, da so to tudi dolžni izvesti. "Mandat DZ traja štiri leta, to pomeni, da volivci od nas pričakujejo štiri leta dela. Žal se je ena parlamentarna stranka odločila, da bo sredi mandata pač nehala delovati v dobro volivk in volivcev ter bo očitno od zdaj naprej delala samo še za neke lastne koristi," je še dodala. Ob argumentu, da naj ne bi bilo časa dovolj, pa je še izpostavila, da je "ravno poslanec NSi tisti, ki je imel kot predsednik ustavne komisije ves čas v svojih rokah časovnico celotnega postopka". Predsednik ustavne komisije DZ je namreč Jožef Horvat.

Novice Kumer kazensko ovadbo glede referenduma označil za populizem

Novice Do konca leta naj bi bila pripravljena zakonodaja o konoplji

Novice Referendumi: volivci večinsko za pri vseh štirih vprašanjih